30
Bloške smuči v Gostilni Slamar v Novi Vasi na Blokah. Bloke skis in the Inn Slamar in Nova Vas on Bloke Plateau.

Za zapečkom, 26. del

Embed Size (px)

Citation preview

Page 1: Za zapečkom, 26. del

Bloške smuči v Gostilni Slamar v Novi Vasi na Blokah.  Bloke skis in the Inn Slamar in Nova Vas on Bloke Plateau.

Page 2: Za zapečkom, 26. del

Najstarejši smučarski muzej na svetu je bil odprt leta 1923 v Oslu. Bloške smuči so bile v njem razstavljene od leta 1930. Muzej so kasneje preselili na Holmenkollen. Na razglednici Skimuseet Holmenollenbakken iz okoli 1950. The oldest ski museum was opened in Oslo in 1923. Bloke skis were exhibited there from 1930. The museum was moved later to Holmenkollen. Post card with Skimuseet Holmenkollen about 1950.

Page 3: Za zapečkom, 26. del

Bloška smučka v FIS Int. Wintersport Museum v Mürzzuschlagu (Winter!Sport!Museum!) v Avstriji.  Bloke skis in the FIS Int. Wintersport Museum (Winter!Sport!Museum!) in Műrzzuschlag, Austria.

Page 4: Za zapečkom, 26. del

Marjan Batagelj iz Skupine smučarjev po starem Batagelj iz Ajdovščine je leta 2001 izdelal natančne kopije starih bloških smuči, na katerih je skupina demonstrirala staro bloško smučanje. En par smuči je Batagelj podaril leta 2003 New England Smučarskemu Muzeju, Franconia, New Hampshire, ZDA.  Marjan Batagelj, member of the Group Old-Time Skiers Batagelj from Ajdovščina, made exact copies of old Bloke skis in 2001 on which the Group demonstrated old Bloke skiing. One pair of skis he gave to the New England Ski Museum , Franconia, New Hampshire, U.S.A. in 2003.

Page 5: Za zapečkom, 26. del

Skica norveške smučke iz knjige Etbina Henrika Schollmayerja „Auf Schneeschuhen“ (Na snežkah) iz leta 1893. Schollmayer je bil vodja Gozdarjev na gradu Snežnik. The sketch of a Norwegian ski in Etbin Henrik Schollmayer's book „Auf Schneeschuhen“ (On Snowshoes) in 1893. Schollmayer was chief forester on Castle Snežnik, Slovenia.

Page 6: Za zapečkom, 26. del

Člani skupine „Edmund Čibej“ (smučarji po starem) so izdelal leta 1995 zase norveške smuči po Schollmayerjevi knjigi „Auf Schneschuhen“ (Na snežkah, 1893) in z njimi demonstriral telemark način smučanja v zavojih.  Members of the Group „Edmund Čibej“ (old-time skiers) made in 1995 the Norwegian skis as in Schollmayer's book Auf Schneeschuhen (1893) and demonstrated Telemark turns.

Page 7: Za zapečkom, 26. del

Člani Skupine „Edmund Čibej“ s Predmeje nad Ajdovščino so vsak po svoje oblikovali po norveškem vzoru krivine smuči okoli leta 1893.  Members of the Group „Edmund Čibej“ Old-Time Skiers from Predmeja above Ajdovščina shaped the tip of the skis each in his own style like Norwegians did about 1893.

Page 8: Za zapečkom, 26. del

 Črt Kanoni je organiziral od leta 1985 srečanje in tekmovanje smučarjev po starem v Kranjski Gori v sodelovanju s prof. Marjanom Jeločnikom in kasneje Svetozarjem Gučkom-Zaretom. Fedor Kravanja (80 let) je leta 1996 nastopil v Kranjski Gori s smučmi iz leta 1901, ki so bile kasneje prebarvane.  Črt Kanoni organized in collaboration with Marjan Jeločnik and later Svetozar Guček-Zare meeting and competition of old-time skiers in Kranjska Gora in 1985. Ferdo Kravanja (80 years) took part on skis from 1901 which were later painted in Kranjska Gora in 1996.

Page 9: Za zapečkom, 26. del

Različni tipi in prerezi smuči (1924).  Different types and sections of skis (1924).

Page 10: Za zapečkom, 26. del

Lesene smuči je bilo treba napenjati, da niso izgubile višinskega loka, če niso bile dalj časa v rabi. Na sredi je prikazana še pritrditev „psov“ (kože) na drsno ploskev in pa desno naramnice za poseben način nošnje smuči preko ramena (1924). Wooden skis if they were a long time out of use had to be kept under pressure if they ware not to loose the arch. The fixing of the „skin“ on the gliding part of the skis is shown in the mid and on the right shoulder strap as a way of carrying the skis on shoulders (1924).

Page 11: Za zapečkom, 26. del

Trakovi iz tjulnove kože (psi) za turne smuči, ki so omogočili lažji vzpon smučarjev (1930). Seal skins for touring skis made the ascension easier (1930).

Page 12: Za zapečkom, 26. del

Doma izdelane smuči so krivili z vročim krampom, ki je pustil sled na krivini (pred 2. svetovno vojno).  Home made skis were bent with hot iron which left the mark on the tip (before the 2nd World War).

Page 13: Za zapečkom, 26. del

BEKA smuči iz leta 1930 s smučarskimi vezmi in kovinskim znakom proizvajalca.

BEKA skis with bindings showing the metal badge of the manufacturer.

Page 14: Za zapečkom, 26. del

Kovinska ploščica, ki so jo proizvajalci običajno pribili na lesene smučke. BEKA je bila delavnica smuči v Šentvidu pri Ljubljani, katere lastnika sta bila prva športna trgovca v Sloveniji po 1. svetovni vojni (1920) Kolb in Predalič. Metal badge of the manufacturer or the seller of the skis was nailed onto the skis. BEKA's was skis workshop in Šentvid near Ljubljana was owned by Kolb and Predalič, the first sports equipment dealersafter the 1st World War in Slovenia in 1920.

Page 15: Za zapečkom, 26. del

Proizvajalci smuči so včasih vžgali svoj znak na krivino lesenih smuči. Znak BEKA iz leta 1930, proizvajalcev Kolb in Predalič.  The ski manufacturers burnt the symbol on the wooden part of the tips of the skis. The symbol BEKA from 1930 of the manufacturers Kolb and Predalič.

Page 16: Za zapečkom, 26. del

Zlata medalja na razstavi Building and Modern Homes Industrial Exhibition (Razstava industrijske gradnje in modernih domov) leta 1933 v Londonu za izdelavo smuči, ki sta jo prejela Kolb in Predalič za smuči BEKA.  The gold medal for the making of the skis at Building and Modern Homes Industrial Exhibition in London in 1933 which Kolb and Predalič received for the skis BEKA.

Page 17: Za zapečkom, 26. del

V Sloveniji je postalo moderno po letu 1990, da so zopet začeli kolarji izdelovati kopije starih lesenih smuči. Primer še ne obdelanih smuči kolarja iz vasi Javorje nad Selško Dolino. It was very modern in Slovenia in 1990 that the carpenters made copies ofl old-time skis made of the wood. An example of the unfinished skis of the carpenter from village Javorje above Selška Valley.

Page 18: Za zapečkom, 26. del

Slovenske lovske smuči in palice, ki so jih uporabljali med obema vojnama. Smuči so dolge okoli 65 cm in imajo že Bildstein vez. Palice so iz tonkina. Slovenian skis and poles of the hunters between the Two World Wars. The skis are about 160 inches long and equipped with Bildstein bindings. The poles are made of tonkin.

Page 19: Za zapečkom, 26. del

Naredi sam smuči, 1944.

Make the skis yourself, 1944.

Page 20: Za zapečkom, 26. del

Lovska smučka z Bildstein vezjo iz okoli leta 1932. The ski of a hunter with Bildstein binding (about 1932).

Page 21: Za zapečkom, 26. del

Športna trgovina JOKO SPORT je bila v Bohinju med obema vojnama, kar je razvidno iz odtisa na krivini smučke. Sports shop JOKO SPORT was in Bohinj during the inter-war years, shown by the printing on the tip of the ski.

Page 22: Za zapečkom, 26. del

Kolar Jakob Rozman, po domače Rodar iz Bohinjske Bistrice, je izdelal leta 1934 lovsko smučko. Rozman je začel izdelovati smuči že leta 1908. Cart-wright Jakob Rozman, said Rodar from Bohinjska Bistrica, made this skis for a hunter in 1934. Rozman began making skis in 1908 already.

Page 23: Za zapečkom, 26. del

Krivina lovske smučke z napisom Triglav Ski Jugoslavija iz leta 1934, ki jo je naredil Jakob Rozman-Rodar iz Bohinjske Bistrice. Tip of a ski with inscription Triglav Ski Jugoslavija was made by Jakob Rozman-Rodar from Bohinjska Bistrica.

Page 24: Za zapečkom, 26. del

Zvonko Debeljak iz Kranja je izdelal številne smuči za alpske smučarje v Sloveniji. Leta 1952 je prvi v Sloveniji, pred tovarno ELAN, izdelal smuči tipa Ledenik s plastično maso na drsni ploskvi. Zvonko Debeljak made many skis for the alpine skiers in Slovenia. He made the first pair of skis named Ledenik with plastic covered gliding side of the skis in 1952 even before the factory ELAN.

Page 25: Za zapečkom, 26. del

Smučka „Kanin“, že s stranskim s poudarjenim stranskim lokom, dolga 160 cm, v krivini široka 90 mm, v sredi 67 mm in na zadnjem koncu 78 mm, ki jo je naročil leta 1960 dr. France Novak–Luka pri Zvonku Debeljaku za potrebe turnega smučanja. Zvonko Debeljak ji je dodal še poudarjen stranski lok.  A pair of skis Kanin for touring in high mountains, here is side cut already, 400 inches long, in tip wide 0,36 inch, in mid 0,26 inch, behind 0,31 inch, were ordered by France Novak-Luka from Zvonko Debeljak's workshop in 1960. Debeljak added the side cut shape to the skis.

Page 26: Za zapečkom, 26. del

Zvonko Debeljak s ponosom kaže svoja modela smučke „Kanin“ in za smuk (1960), ki jo je posodil za razstavo na Gradu v Škofji Loki od decembra 2003 do konca januarja 2004.  Zvonko Debeljak proudly shows his skis »Kanin« and downhill ski (made in 1960) which he lent for the exhibition of skiing in Škofja Loka Castle in from December 2003 to the end of January 2004.

Page 27: Za zapečkom, 26. del

Nalepka na krivini smuči Ledenik, ki jih je leta 1952 izdelal Zvonko Debeljak iz Kranja. Sticker on the tip of the ski Ledenik made by Zvonko Debeljak from Kranj in 1952.  

Page 28: Za zapečkom, 26. del

Zvonko Debeljak je izdeloval smuči že pred drugo svetovno vojno. Na sliki so smuči na razstavi leta 1938.  Zvonko Debeljak was making skis before the 2nd World War. The skis on picture at the exhibition in 1938.

Page 29: Za zapečkom, 26. del

Vodstvo tovarne smuči ELAN iz Begunj leta 1946. Prvi direktor Rudi Finžgar je zgoraj levo, okoli 1948.  Management of skis factory ELAN from Begunje in 1946. Rudi Finžgar, first director is on top left, about 1948.

Page 30: Za zapečkom, 26. del

Tovarna smuči ELAN iz Begunj na Gorenjskem je izdelovala dokaj poceni smuči, ki jih je naročil tudi norveški proizvajalec smuči in trgovec Gresvig. Zahteval je, da na smučeh ni oznake ELAN, temveč Gresvig. Dolga leta okoli 1960 je prodajal te smuči pod svojo blagovno znamko v Skandinaviji in tudi ZDA.  The ELAN factory of Begunje (Upper Carniola) manufactured very cheap skis which were ordered by the Norwegian manufacturer and salesman Gresvig. These skis were sold for many years in Scandinavia and the U.S.A. under trade mark Gresvig.