Prof. d-r Mihail PetkovskiProf. d-r Mihail PetkovskiProf. d-r Mihail PetkovskiProf. d-r Mihail Petkovski

FINANSISKI FINANSISKI PAZARI I PAZARI I

INSTITUCIIINSTITUCII

Kratka sodr`inaKratka sodr`ina

Del I: Voved vo finansiskiot sistemVoved vo finansiskiot sistem

Del II: Principi na finansiskite pazari i Principi na finansiskite pazari i vrednuvawe na pari~nite tekovivrednuvawe na pari~nite tekovi

Del III: Finansiski pazariFinansiski pazari

Del IV: Finansiski instituciiFinansiski institucii

Prv del:

Voved vo finansiskiot sistemVoved vo finansiskiot sistem

Glava 1: Osnovni poimi i funkcii naOsnovni poimi i funkcii nafinansiskiot sistemfinansiskiot sistem

Glava 2: Finansiski pazari i finansiski Finansiski pazari i finansiski instrumentiinstrumenti

Glava 3: Finansiski posredniciFinansiski posrednici

Glava 4: Regulacija na finansiskite pazari i Regulacija na finansiskite pazari i instituciiinstitucii

Vtor del:

Principi na finansiskite pazari i Principi na finansiskite pazari i vrednuvawe na pari~nite tekovivrednuvawe na pari~nite tekovi

Glava 5: Merewe na kamatnite stapkiMerewe na kamatnite stapki

Glava 6: Teorija na portfolio izborotTeorija na portfolio izborot

Glava 7: Vrednuvawe na pari~nite tekovi vo Vrednuvawe na pari~nite tekovi vo stranski valutistranski valuti

Glava 8: Rizi~na i ro~na struktura na kamatnite Rizi~na i ro~na struktura na kamatnite stapkistapki

Tret del:

Finansiski pazariFinansiski pazari

Glava 9: Institucionalna struktura na finansiskite Institucionalna struktura na finansiskite pazaripazari

Glava 10: Struktura na primarniot i sekundarniot Struktura na primarniot i sekundarniot pazarpazar

Glava 11: Pazar na pariPazar na pari Glava 12: Pazar na obvrzniciPazar na obvrznici Glava 13: Pazar na akciiPazar na akcii Glava 14: Pazari na derivatni finansiski Pazari na derivatni finansiski

instrumentiinstrumenti

^etvrt del:

Finansiski instituciiFinansiski institucii

Glava 15: Komercijalni banki – principi na Komercijalni banki – principi na funkcionirawe i rakovodewefunkcionirawe i rakovodewe

Glava 16: Regulacija i struktura na bankarskata Regulacija i struktura na bankarskata industrijaindustrija

Glava 17: Drugi depozitni finansiski instituciiDrugi depozitni finansiski institucii

Glava 18: Nebankarski finansiski instituciiNebankarski finansiski institucii

Glava 19: Investicioni bankiInvesticioni banki

Glava 1: Osnovni poimi i funkcii na finansiskiot Osnovni poimi i funkcii na finansiskiot sistemsistem

Sodr`ina na glavata:Sodr`ina na glavata:

Vidovi finansiski transakciiVidovi finansiski transakcii

Zo{to finansiskite transakcii se tolku va`ni?Zo{to finansiskite transakcii se tolku va`ni?

Funkcii na finansiskiot sistemFunkcii na finansiskiot sistem

Evolucija na finansiskite sistemiEvolucija na finansiskite sistemi

Finansiski inovaciiFinansiski inovacii

Glava 1: Osnovni poimi i funkcii na finansiskiot sistem

Vidovi finansiski transakciiVidovi finansiski transakcii

Finansiski sistem Finansiski sistem (financial system)(financial system)

Finansiskiot sistem se sostoi od institucii ~ija primarna zada~a e obezbeduvawe transfer na finansiski sredstva od: suficitnite ekonomski edinici

(surplus economic units) kon deficitnite ekonomski edinici

(deficit economic units). Finansiskiot sistem se sostoi od dva glavni dela:

finansiski pazarifinansiski pazari (financial markets) i finansiski instituciifinansiski institucii (financial institutions).

Glava 1: Osnovni poimi i funkcii na finansiskiot sistem

Vidovi finansiski transakciiVidovi finansiski transakcii

Dvi`ewe na finansiskite sredstva me|u ekonomskite agenti (economic agents) so pomo{ na finansiskite pazari i institucii

Glava 1: Osnovni poimi i funkcii na finansiskiot sistem

Vidovi finansiski transakciiVidovi finansiski transakcii

Finansiski investicii i instrumentiFinansiski investicii i instrumenti

Koga suficitnite ekonomski edinici gi pozajmuvaat svoite finansiski sredstva, otka`uvaj}i se od sega{nata potro{uva~ka na realni dobra, a so cel da ja zgolemat svojata potro{uva~ka vo idnina, tie pravat finansiski investicii (financial investments).

Vo zamena za pozajmenite sredstva, tie dobivaat pobaruvawa sprema dohodot ili bogatstvoto na deficitnite ekonomski subjekti, nare~eni finansiski instrumenti (financial intsruments) – akcii, obvrznici, depoziti kaj banki, itn.

Glava 1: Osnovni poimi i funkcii na finansiskiot sistem

Vidovi finansiski transakciiVidovi finansiski transakcii

Spored na~inot na koj se transferiraat finansiskite sredstva me|u suficitnite i deficitnite ekonomski subjekti razlikuvame:

1.1. Direktno finansiraweDirektno finansirawe (direct financing) preku finansiskite pazari;

2.2. Poludirektno finansirawePoludirektno finansirawe (semidirect financing) so pomo{ na brokeri i dileri, i

3.3. Indirektno finansiraweIndirektno finansirawe (indirect financing) so pomo{ na finansiski posrednici.

Glava 1: Osnovni poimi i funkcii na finansiskiot sistem

Vidovi finansiski transakciiVidovi finansiski transakcii

Direktno finansirawe (Direktno finansirawe (direct financing)direct financing)

Najednostaven metod na finansiska transakcija;

Potrebno e celosno sovpa|awe na `elbite na subjektite vo odnos na sumata na pari {to sakaat da ja razmenat i vremeto koga sakaat toa da go storat;

Se pravat golemi informacioni tro{oci za da se pronajdat subjekti so kompatibilni `elbi.

Glava 1: Osnovni poimi i funkcii na finansiskiot sistem

Vidovi finansiski transakciiVidovi finansiski transakcii

Poludirektno finansirawe (Poludirektno finansirawe (semidirect financing)semidirect financing)

Se vr{i so pomo{ na brokeri i dileri;

Gi namaluva informacionite tro{oci za u~esnicite na finansiskite pazari;

Pridonesuva za razvoj na sekundarniot finansiski pazar;

I ponatamu e potrebno sovpa|awe na `elbite i potrebite na ekonomskite subjekti.

Glava 1: Osnovni poimi i funkcii na finansiskiot sistem

Vidovi finansiski transakciiVidovi finansiski transakcii

Indirektno finansirawe (Indirektno finansirawe (indirect financing)indirect financing)

Se vr{i so pomo{ na finansiski posrednici (financial intermediaries) - institucii koi gi povrzuvaat suficitnite i deficitnite ekonomski subjekti i go olesnuvaat transferot na finansiski sredstva me|u niv;

Vo finansiski posrednici gi vbrojuvame: komercijalnite banki, osiguritelnite kompanii, penziskite fondovi, investicionite fondovi i dr.;

Tie sozdavaat finansiski instrumenti: ~ekovni i {tedni smetki, osiguritelni polisi, penzioni planovi, akcii na investicioni fondovi itn.

Glava 1: Osnovni poimi i funkcii na finansiskiot sistem

Zo{to finansiskite transakcii se tolku Zo{to finansiskite transakcii se tolku va`ni?va`ni?

Ovozmo`uvaat realizirawe na pogolem broj profitabilni investicioni proekti;

Go zgolemuvaat proizvodstveniot kapacitet na ekonomijata;

Pridonesuvaat za pogolema vrabotenost i nacionalen dohod;

Ovozmo`uvaat pogolema potro{uva~ka na trajni dobra (ku}i, avtomobili, itn.);

Ja podobruvaat blagosostojbata na sekoj poedinec vo op{testvoto.

Glava 1: Osnovni poimi i funkcii na finansiskiot sistem

Funkcii na finansiskiot sistemFunkcii na finansiskiot sistem

[tedna funkcija;

^uvar na bogatstvoto;

Funkcija na likvidnost;

Kreditna funkcija;

Plate`na funkcija;

Za{tita od rizik i

Funkcija na ekonomska politika.

Postojat sedum osnovni funkcii na finansiskite pazari:

Glava 1: Osnovni poimi i funkcii na finansiskiot sistem

Evolucija na finansiskite sistemiEvolucija na finansiskite sistemi

Predindustriski periodPredindustriski period

Osnovni funkcii na finansiskite sistemi vo ovoj period se slednive:

1. razvoj na plate`no sredstvo za razmena i

2. finansirawe na nadvore{nata (prekumorska) trgovija.

Glava 1: Osnovni poimi i funkcii na finansiskiot sistem

Evolucija na finansiskite sistemiEvolucija na finansiskite sistemi

Industriski periodIndustriski period

Kon sredinata na XIX-ot vek zabele`an e zabrzan razvoj na finansiskata struktura:

pojava i razvoj na akcionerskite dru{tva i berzite na hartii od vrednost;

razvoj na komercijalnite i investicionite banki; pojava i razvoj na mnogu novi finansiski

institucii – osiguritelni kompanii, penziski i investicioni fondovi.

Glava 1: Osnovni poimi i funkcii na finansiskiot sistem

Finansiski inovaciiFinansiski inovacii

Poslednite nekolku decenii se period na revolucionerni promeni na svetskite finansiski pazari i institucii.

“Nieden 20-godi{en period vo finansiskata istorija ne zabele`al duri ni pribli`na erupcija na inovativni aktivnosti” – Merton Miller,1986 god

Finansiskite inovacii (financial innovations) se dvi`e~ka sila kon modernizirawe i efikasnost na finansiskite sistemi.

Finansiski in`inering (financial engineering) e proces na sozdavawe, razvoj i primena na novi finansiski proizvodi t.e primena na finansiskite inovacii.

Glava 1: Osnovni poimi i funkcii na finansiskiot sistem

Finansiski inovaciiFinansiski inovacii

Ekonomska analiza na finansiskite inovaciiEkonomska analiza na finansiskite inovacii

Osnovna pri~ina za pojava na finansiskite inovacii e `elbata za ostvaruvawe povisok profit.

Finansiskite inovacii i trkata za profit vodat kon postignuvawe:1. Efikasni pazari (efficient markets) - na koi tro{ocite za sproveduvawe transakcii se kolku {to e mo`no

poniski2. Kompletni pazari (complete markets) - na koi ponudata na finansiski instrumenti e dovolna da gi

zadovoli `elbite na finansiskite investitori.

osnoven motiv za pojava na finansiskite inovacii e ostvaruvaweto profit

Faktorite koi gi stimuliraat finansiskite inovacii se:

Glava 1: Osnovni poimi i funkcii na finansiskiot sistem

Finansiski inovaciiFinansiski inovacii

Promeni na dano~nite propisi;

Napredok na tehnologijata;

Promeni na kamatnite stapki i deviznite kursevi;

Promeni vo nivoto na ekonomska aktivnost;

Promeni na regulativnite pravila i

Napredok vo finansiskata teorija.

Glava 1: Osnovni poimi i funkcii na finansiskiot sistem

Finansiski inovaciiFinansiski inovacii

Sekjuritizacija (Sekjuritizacija (securitization)securitization)

Sozdavawe na likviden finansiski instrument (pr. hartii od vrednost) vrz osnova na grupirani, nelikvidni finansiski instrumenti (pr. zaemi za kupuvawe ku}a).

Prvata sekjuritizacija be{e izvr{ena vo 1970 god. vo SAD, koga vrz osnova na hipotekarni stanbeni krediti bea emituvani hartii od vrednost.

Sekjuritizacija mo`e da se vr{i i vrz osnova na avtomobilski i studentski zaemi i zaemi odobreni na kreditni karti~ki.

Glava 1: Osnovni poimi i funkcii na finansiskiot sistem

Finansiski inovaciiFinansiski inovacii

Prvata sekjuritizacija vo R. MakedonijaPrvata sekjuritizacija vo R. Makedonija

Pretvorawe na t.n. zamrznati {tedni vlogovi od vremeto na SFRJ (vo iznos od pribli`no 600 milioni evra) vo obvrznici, emituvani od makedonskata dr`ava vo 2000god.

Zna~aen del od prometot na Makedonskata berza se dol`i na prometot so obvrznicite po osnov na zamrznatite {tedni vlogovi, zaedno so obvrznicite za denacionalizacija