»S friškimi petámi v našo ves«

Beltinci, januar 2010

2

ZAHVALE:

Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so nam pomagali pri naši nalogi:

Elizabeti Zadravec,

Milici Šadl,

Tinetu Mlinariču,

Cvetki Rengeo, knjiţničarki, za pomoč pri iskanju literature in lektoriranju naloge,

Danilu Lebarju, računalničarju, za pomoč pri oblikovanju naloge,

Iris Vičar Novak za prevod povzetka v angleški jezik,

vsem naključno izbranim anketirancem,

zaposlenim na ZTK Beltinci, posebej Joţici Slavinec za pomoč pri iskanju podatkov,

Antonu Kuzmi, sodarju iz Gančan,

članom turističnih društev občine Beltinci za pomoč pri iskanju podatkov

Feriju Poredošu, učitelju likovne vzgoje,

Vesni Godina, učiteljici športne vzgoje,

Tjaši Erlih, učiteljici podjetniškega kroţka.

3

Šola: OŠ Beltinci, Panonska 35 b, 9231 Beltinci

Telefon: 025413112

Fax: 025413112

e-pošta: o-beltinci.ms@guest.si

Naslov naloge: »S friškimi petámi v našo ves«

Prevod naslova: »S hitrimi petami v našo vas«

Projektno-turistična naloga

24. državni festival

Turizmu pomaga lastna glava

Turistična zveza Slovenije

MOJ KRAJ-MOJ PONOS

Nalogo so pripravili učenci: Mentorici: Petra Gruškovnjak, 5.c Brigita Čeh

Lana Strniša, 5.a Martina Vidonja

Lucija Vidonja, 5.c

Monika Zver, 5.c

Nives Balaţic, 6.b

Sergej Kolar, 6.b

Matjaţ Maučec, 6.a

Maja Zver, 6.b

Marina Maučec, 7.b

Jasna Klemenčič, 7.c

Ines Horvat 8.a

Šolsko leto: 2009/2010

4

KAZALO

1. POVZETEK IN KLJUČNE BESEDE ..............................................................................................5

1.1. Ključne besede...............................................................................................................................5

2. UVOD ..................................................................................................................................................6

2.1. Opredelitev ideje ...........................................................................................................................6

2.2. Metode dela ...................................................................................................................................6

2.3. Uporabljeni viri .............................................................................................................................6

3. ŠEGE IN NAVADE ............................................................................................................................7

3.1. Splošne značilnosti naših domačih krajev .....................................................................................7

3.2. Pravljica o nastanku Beltinec ........................................................................................................7

3.3. Folklora in pozvačin v Beltincih ...................................................................................................7

3.4. Pletenje izdelkov iz slame v Lipovcih ...........................................................................................8

3.5. Sodarstvo in postavljanje »majoša« v Gančanih ...........................................................................9

3.6. Ciglarstvo na Melincih ................................................................................................................10

3.7. Zanimivost na »Otoku ljubezni« v Iţakovcih ..............................................................................11

4. LEGENDA O MŰRSKIH VILAH ..................................................................................................12

4.1. Analiza intervjujev ......................................................................................................................13

4.2. Anketni vprašalnik.......................................................................................................................16

4.3. Analiza anketnih vprašalnikov ....................................................................................................17

4.4. Ugotovitve ...................................................................................................................................19

4.5. Učenci v oddelku podaljšanega bivanja se seznanijo z mürskimi vilami ....................................19

5. PREDSTAVITEV TURISTIČNE IDEJE IN TURISTIČNEGA PROIZVODA ........................21

5.1. Predstavitev ideje.........................................................................................................................21

5.2. Umestitev predstavljene ideje v sedanji prostor in čas ................................................................21

5.3. Kako bomo postali prepoznavni? ................................................................................................22

5.4. Predstavitev turističnega proizvoda .............................................................................................22

6. ZAKLJUČEK ...................................................................................................................................23

7. PREDSTAVITEV NA TURISTIČNI TRŢNICI ...........................................................................24

8. LITERATURA IN VIRI ..................................................................................................................25

5

1. POVZETEK IN KLJUČNE BESEDE

S ponosom povemo, kje smo doma, da prihajamo iz pokrajine ob reki Muri, iz občine

Beltinci. Naši kraji so bogati z raznoliko kulturno dediščino, naravnimi lepotami, etnološkimi

posebnostmi in bogatim ljudskim izročilom.

Veliko bogastvo je, da se je večina tega ljudskega izročila ohranila vse do danes, za kar imajo

zasluge tradicionalne prireditve, ki se skoraj v vsaki vasi odvijajo vsako leto.

S tem pa je povezan tudi turizem, ki je dokaj dobro razvit. Številne dejavnosti ponujajo dobre

moţnosti bivanja v naši pokrajini in aktivnega preţivljanja prostega časa.

Vedno obstajajo neizkoriščene moţnosti, zato smo v nalogi predstavili le delček ideje, ki bi jo

lahko vključili v turistično ponudbo.

Raziskovali smo ohranjene običaje v krajih, kjer smo doma, dodali pa smo še nekaj svojih

zanimivih idej. Privabiti ţelimo predvsem učence osnovnih šol, jim pribliţati naravne

značilnosti obmurskega ţivljenja, jim ponuditi delček neokrnjene narave in obuditi staro

legendo o vilah, ki naj bi nekoč ţivele ob reki Muri. V povezavi s tem smo razvili turistično

idejo in turistični proizvod.

Naša dognanja smo pripravljeni predstaviti na različnih šolskih prireditvah, npr. na eko

dnevih, pa tudi širše, na občinskih prireditvah, kjer se predstavlja tematika ljudskih običajev

(Bűjraški dnevi, Ciglarski dnevi, Mednarodni folklorni festival…)

Z dobro voljo in skupnimi močmi se da marsikaj narediti. Zato se bomo potrudili, da nam bo

čim več predstavljenih idej uspelo tudi uresničiti.

KLJUČNE BESEDE:

ljudsko izročilo, turizem, turistična ponudba, vile, otok ljubezni, reka Mura, obujanje šeg in

navad.

1. SUMMARY

We are proud that we come from a region by a river Mura, from Beltinci commune. Our

region has a rich cultural heritage, natural beauties, ethnological features and folk tradition.

Most customs have been preserved until today by annual traditional events in almost all

villages. They attract a lot of tourists, who can also stay here for a longer time and do

different activities. There are always unexploited opportunities and this is why we have

presented a part of an idea, which can be included in our tourist offer.

We have made a research about preserved customs and we have also added some of our

interesting ideas. We want to attract mainly the primary school students, to present them life

by the river Mura, to offer them a part of unspoiled nature and revive an old legend of the

fairies who used to live by the river. Our tourist idea and product are based on these aims. We

are willing to present our findings on different school performances – an eco day – and also

community events based on folk tradition (an international folklore festival,…).

We can do a lot with a good will and we will try hard to bring as many presented ideas into

life as possible.

KEY WORDS: Folk tradition, tourism, tourist offer, fairies, The Island of Love, a river Mura, revival of

customs

6

2. UVOD

Učenci, ki smo se v letošnjem šolskem letu prijavili k turističnemu krožku, prihajamo iz različnih vasi občine Beltinci. Ko smo se seznanili s temo letošnjega razpisa projektno-turistične naloge in razmišljali o tem, na kaj smo mi najbolj ponosni, nikakor nismo mogli mimo našega bogatega ljudskega izročila, ki ga je v vsaki vasi obilo. Ker z raznimi prireditvami skrbimo za ohranjanje šeg in navad, se je pokazalo, da učenci dokaj dobro poznamo ohranjeno ljudsko izročilo, zato smo se hitro znašli in si pridobili veliko informacij in gradiva na to temo. Tematiko ljudskih šeg in navad smo raziskovali po posameznih krajih občine Beltinci, tako jo tudi predstavljamo. Posebno zanimiv je »pozvačinski guč«, (pozvačinov govor), ki se glasi: »Prijte vsi, šteri ste od kolena vekši pa od poplata menši, z glasnimi gutami, friškimi petami ino trdimi mošnjami!« Tako so nekoč pozvačini vabili na gostije po vaseh, tako želimo tudi mi privabljati ljudi v naše kraje, da jim s svojo gostoljubnostjo predstavimo naše ljudsko bogastvo, kateremu bomo dodali kanček naših novih zamisli in idej. Od tod ideja za naslov naše projektno-turistične naloge.

2.1. Opredelitev ideje Od vseh predstavljenih ohranjenih šeg in navad nas je najbolj prevzela mističnost legende o vilah, ki naj bi nekoč prebivale ne bregovih reke Mure. Prav na vprašanje o vilah pa smo v okolici našli najmanj odgovorov. Naleteli smo le na nekaj nepojasnjenih malenkosti, nekaj pogovorov in zapisov v knjigah. Tukaj smo videli največ možnosti za razvoj turistične ideje, ki bi zlahka zaživela tudi v praksi. Oblikovali smo dva turistična proizvoda in idejo, ki jo predstavljamo v nalogi.

2.2. Metoda dela Pri delu smo uporabljali:

anketo, intervju, opazovanje (delo na terenu ob reki Muri), prebiranja literature,

neformalne stike (obisk Zavoda za turizem in kulturo Beltinci), brskanje po internetu.

2.3. Uporabljeni viri Oblikovanje projektno-turistične naloge izhaja iz različnih ustnih in pisnih virov. Izvedli smo intervjuje s Tinetom Mlinaričem, Elizabeto Zadravec in Milico Šadl. Anketirali smo naključno izbrane občane občine Beltinci. Veliko informacij smo pridobili s pomočjo literature, ki nam je bila na razpolago v šolski knjižnici, v Pokrajinski in študijski knjižnici Murska Sobota ter na Zavodu za turizem in kulturo Beltinci (ZTK). Potrebne informacije pa smo pridobili tudi na različnih internetnih straneh.

7

3. ŠEGE IN NAVADE V NAŠIH DOMAČIH VASEH

3.1. Splošne značilnosti naših domačih krajev Občina Beltinci leţi na levem bregu reke Mure, v ravninskem delu Prekmurja. Relief je

tipično panonski, saj je njena celotna površina, ki znaša pribliţno 62km2, skorajda povsem

ravna. Glavno naravno bogastvo občine je rodovitna prst, saj več kot polovico njene površine

pokrivajo njive, vrtovi in sadovnjaki.

Občina Beltinci je bogata z raznoliko kulturno dediščino, naravnimi lepotami, etnološkimi

posebnostmi, bogatim ljudskim izročilom in dobro razvito turistično infrastrukturo. Ima

odlične pogoje za športne in rekreativne panoge, kot so kolesarjenje, pohodništvo, spusti po

reki Muri.

S ponosom lahko povemo, da so se v naši občini vse do danes ohranile tradicionalne

rokodelske obrti in domače dejavnosti. Le-te so imele v preteklosti velik pomen. Medsebojna

pomoč na vasi je bila zelo pomembna, še posebej pri večjih kmečkih opravilih.

Stare običaje in ljudsko izročilo poskušamo ohranjati preko ţe tradicionalnih vaških

prireditev, katerih stalna spremljevalka je še danes ţiva ljudska glasba.

3.2. Pravljica o nastanku Beltinec Med prebiranjem zgodovinskih knjig zasledimo zanimivo pravljico o nastanku Beltinec v

knjigi avtorja Petra Šraja Beltinci z okolico. Ta pravljica se ne začne z »Nekoč je bilo«,

temveč je po mnogih ustnih izročilih vas Beltinci nastala po številnih bojih med trgovci, ki so

preko današnjega ozemlja Beltinec prevaţali blago iz Dravskega polja na Madţarsko, ter

roparji, ki so jih na teh poteh napadali. Da so roparji laţje našli svoj dom, po opravljenem

ropu, so v bliţini svojih domov izobešali belo zastavo. Tu so se začeli naseljevati tudi trgovci,

izkrčili so gozdove in nastala so polja. Pričelo se je ţivljenje, nastali so zaselki.

Ime so Beltinci dobili po belih razbojniških zastavah.

3.3. Folklora in pozvačin v Beltincih Folklorna skupina je bila v Beltincih ustanovljena ţe davnega leta 1938 na pobudo Franca

Marolta. Plesalci so ob spremljavi Kociprove bande plesali prekmurske plese. Dandanes

skupino spremlja Mlada beltinska banda, plešejo plese iz okolice Beltincev, ki jih člani ţelijo

ohraniti in poustvarjati v čim manj spremenjeni podobi.

Vsako leto smo ponosni na folklorni festival, ki je ţe vrsto let mednarodnega značaja in je bila

v letu 2009 organiziran ţe 39.

Dobro ohranjeno je folklorno izročilo tudi na naši šoli, saj aktivno delujejo kar tri folklorne

skupine pod vodstvom učiteljice Jelke Breznik.

Izrednega pomena je poleg plesne tudi glasbena tradicija v vasi Beltinci. V letu 2009 je kar 85

let obstoja zabeleţila in proslavila Tamburaška skupina KUD Beltinci.

Na območju celotne občine je ohranjena pozvačinska šega. Pozvačini so posebni vabci, ki

vabijo ljudi na svatbo. To so ponavadi mlajši moški, ki so vedri, odrezavi in domiselni.

Značilna je njegova posebna obleka, ki je bogato okrašena s pisanimi papirnatimi trakovi in

umetnimi roţami. Prav tako okrašen je tudi njegov klobuk.

Na poti do hiš, v katere gre vabit, skače, pleše, preganja otroke, vriska, pozdravlja mimoidoče,

jim ponuja pijačo in jih praska z jeţevo koţo. Vabilo pozvačina sestavlja poseben

»pozvačinski guč«.

8

Fotografija št. 1: Ples v prekmurski noši Fotografija št. 2: Pozvačin (vir: Katalog ZTK) (vir: Katalog ZTK)

3.4. Pletenje izdelkov iz slame v Lipovcih Pletenje slamnatih izdelkov v Lipovcih spada med eno redkih še ohranjenih domačih obrti v

Prekmurju. Obrt obstaja v Lipovcih ţe več kot 40 let, intenzivno pa se danes z njo ukvarjajo

tri druţine. Izdelki se pletejo iz rţene slame, medtem ko pšenično klasje sluţi za dekoracijo.

Izdelki iz slame so naslednji: douţnjek-ročno spleteni lestenec iz slame in predstavlja vrhunec

ustvarjalnosti domačega pletarstva; različne vaze, amfore, košarice, srčki, boţični okraski in

drugi okrasni in uporabni izdelki.

Še nedozorelo, zeleno ţito se njivah pobere ročno (s srpom) in se suši na obeh straneh, da

slama postane bela. Posušena slama se spravi domov, dobro očisti, razreţe (od kolena do

kolena), da postane čista in gladka. Pred pletenjem je potrebno slamo namočiti z vodo, da se

laţje upogiblje.

Moţen je stalen obisk mojstrov domače obrti, kjer se obiskovalci seznanijo z izdelki in

načinom izdelave.

Fotografija št.3: Izdelki iz slame Fotografija št.4: Tehniški dan učencev 1. razreda-

(Avtor fotografije: Tjaša Erlih) »Izdelki iz slame«

(Avtor fotografije: Tjaša Erlih)

9

3. 5. Sodarstvo in postavljanje »majoša« v Gančanih

Gančani so vas, ki je znana predvsem po sodarstvu. Nekoč je v vasi ţivelo okrog 40 sodarjev,

ali »pintarjev«, kot jim tukaj pravimo.

POGOVOR S SODARJEM, ANTONOM KUZMO

Po besedah še aktivnega gančkega sodarja Antona Kuzma ml. je sodarstvo podeţelska obrt in

pomeni izdelovanje sodov in vseh kletarskih pripomočkov za shranjevanje vina, soka…

Njemu sodarstvo še dandanes predstavlja edini vir preţivetja zase in za njegovo druţino. V

pogovoru, ki ga je opravila učenka Ines Horvat iz 8. razreda, ponosno pove, da se tradicija

sodarstva v druţini ohranja ţe 88 let, da se znanje, potrebno za izdelavo kvalitetnih izdelkov

prenaša iz roda v rod, ob nenehnem izboljševanju kvalitete.

Sodi se izdelujejo strojno, pa tudi brez ročnega dela ne gre. Nazorno predstavi in opiše

postopek izdelave soda, pri tem uporablja pristne prekmurske in »pintarske« izraze: klanje

dog, tesanje dog, spakovanje dog, kurjenje soda… Našteje tudi stroje, ki jih uporablja pri

svojem delu. Za 200 do 300 litrski sod porabi pribliţno 14 do 15 ur.

Fotografija št. 5: Sodarstvo nekoč Fotografija št. 6: Sodarstvo danes

(vir: Arhiv gančkega sodarja) (avtor fotografije: Ines Horvat)

Dolgo, kar 90 letno tradicijo pa v Gančanih predstavlja postavljanje »majoša«. Mladi, ki v

tekočem letu dopolnijo 18 let, se zbirajo ob pomladnih večerih in krasijo vrh mlaja, ki ga na

zadnji aprilski večer ponesejo ob glasbi, petju in zabavi po celi vasi, do dogovorjenega mesta

in ga tam ob pomoči starejših in izkušenih krajanov postavijo na steblo, dolgo 30 in več

metrov. S skupnimi močmi ga postavijo, okrašenega z raznobarvnimi trakovi in spletenimi

kronami.

10

Fotografija št.7: Postavljanje »majoša« v Gančanih

(Vir: zasebni arhiv)

3.6. Ciglarstvo na Melincih Ker so Melincu vas z obilo rodovitne zemlje, so Melinčani ţe zdavnaj spoznali, da lahko iz

nje dobijo material, ki jim bo nudil streho, pod katero si bodo zgradili skromen in topel dom.

Zemljo so obdelovali ročno in pri tem prelili mnogo znoja. Veliko dela, trpljenja, poguma in

dobre volje je bilo potrebno, da je nastala opeka oz. cigel in s tem ciglarjenje na vasi.

Ţe ob ţetvi so si pripravili slamo, da so z njo pokrivali oslico opeke.

Jeseni, ko se je zaključilo delo na polju, so izbrali prazno njivo s kvalitetno zemljo in izkopali

jamo, globoko štiri do pet lopat. Čez zimo se je zemlja razrahljala, z delom so pričeli poleti.

Izkopati je bilo potrebno tudi studenec, da je bila voda vedno pri roki. Pripravili so blato, za

pribliţno tisoč kosov opeke vnaprej. S pomočjo modelov so iz tega blata oblikovali

posamezne cigle. Naslednji dan so jih obračali, da so se bolje sušili in jih zlagali v oslico, ki

so jo pokrili s slamo. V oslici so jih sušili dva do tri mesece.

Pripravili so material za kurjenje in pričeli z ţganjem opeke.

Pri izdelavi opeke je bila pomembna tudi hrana in pijača. Obstaja poseben jedilnik, ki je bil

značilen za dogodke ob izdelavi opeke.

Marsikateri druţini je bilo ciglarstvo edini vir preţivetja. Kupcev je bilo veliko, javljali so se

ponavadi ţe med ţganjem opeke. Ljudje iz Melincev so hodili ciglarit tudi v druge kraje.

Ciglarjenje je bilo zelo naporno. Kljub temu je bilo tudi veselo, saj so delali v večjih

skupinah. Bilo je veliko druţenja, s tem pa tudi veliko petja, dogodivščin in drugih

pripetljajev. Čeprav jim je ta dejavnost predstavljala skrbi, napore in trpljenje, je bila tudi

lepa, za takratne udeleţence nepozabna. Spomin na ciglarjenje na Melincih še vedno ţivi.

To je zares vidno, kajti Melinčani še dandanes v poletnih mesecih pripravljajo tradicionalne

Ciglarske dneve, na katerih si je moţno ogledati tradicionalni način izdelave opeke, seveda ob

pristni domači kulinariki in glasbi za ples.

11

Fotografija št. 8: Ciglarstvo nekoč Fotografija št. 9: Ţganje opeke

(vir: I. Duh: Kre Müjre san odu) (vir: Katalog ZTK)

3.7. Zanimivosti na »Otoku ljubezni« v Iţakovcih

MLIN

Še pred nekaj desetletji je na Muri delovalo preko 40 plavajočih mlinov, ki so energijo za

mletje pridobivali iz reke in jo preko vodnih koles prenašali na mlevne dele mlina.

Mlin v Iţakovcih je bil izdelan leta 1999 po izvirnih načrtih, ostalih po enem od nekdanjih

mlinov na Muri. V njem si je mogoče v ţivo ogledati delovanje plavajočega mlina in mletje v

njem.

BROD

Brod v Iţakovcih je eden od treh brodov, ki še vozijo po reki Muri. Sestavljata ga dva plitva

čolna, povezana s povezovalno in nosilno ploščadjo, na kateri je brodnikova utica. Ploščad,

običajno z ograjo, je pripeta na jekleno medobreţno vrv, po kateri teče škripec z obesno vrvjo.

Brod se preko reke pomika s pomočjo rečnega toka.

BŰJRAŠTVO-BŰJRAŠKI MUZEJ

Ko narasla reka prestopi bregove in se zlije po poljanah, logih, ogrozi vas, postaja predivja,

deroča, ker grozi, da bo odnesla vse s seboj, jo kroti in jezi bűjraš. Bűjraši z naravnimi

sredstvi iz lesa vrb, topolov in jelš spletajo butare. Ob poškodovano breţino zabijajo kole,

zlagajo plast butar, vozijo gramoz za učvrstitev, vse nekajkrat ponovijo, da dobijo kompaktno

in masivno gradnjo, ki jo čvrsto zveţejo z jekleno ţico.

V bűjraškem muzeju na Otoku ljubezni so razstavljeni predmeti in orodja, ki so jih uporabljali

bűjraši pri svojem delu.

Na Otoku ljubezni je v stalni ponudbi moţen ogled mlina in nakup različnih vrst moke, ogled

bűjraškega muzeja, moţen je tudi nakup spominkov in slastnih dobrot iz prekmurske kuhinje

ter voţnja z brodom.

Vsakoletna tradicionalna prireditev Bűjraški dnevi, ki se odvija v mesecu avgustu, je bila v

letu 2009 prirejena ţe osemnajstič. Prireditev je nastala predvsem zaradi spomina na čase, ko

ljudje niso mogli krotiti narasle Mure drugače kot z golimi rokami.

12

Fotografija št. 10: Prikaz bűjraških opravil Fotografija št. 11: Mlin na reki Muri

(vir: Občina Beltinci: Mlinarska pot) (Avtor fotografije: Brigita Čeh)

4. LEGENDA O MŰRSKIH VILAH Vasi ob reki Muri so poleg šeg in navad polne tudi različnih verovanj. V obmurskem izročilu

najdemo ostanke verovanja v mogočnega duha, ki so ga imenovali Muk. Ohranilo se je

pričevanje o čaranju deţja: kadar je dalj časa vladala suša, so na rečnem bregu zbrali vsi ljudje

iz neke vasi, vsaka izmed dvanjastih izbranih deklet pa se je morala javno zakleti, da je

nedolţna. Nato so ta dekleta v košarah priţgala ogenj in ga odrinile v murski tok-darovale so

murskemu duhu. S tem se jev primeru, da je v treh dneh pričelo deţevatiobred tudi zaključil.

Če v roku treh dni ni pričelo deţevati, so se vsi skupaj ponovno zbrali na obreţju. Veljalo je

prepričanje, da je eno od deklet lagalo v zvezi z nedolţnostjo. Niso iskali dejanske laţnivke,

pač pa so kar tako izbrali eno, jo trdno zvezali na dno čolna in jo odrinili v murski tok. Če se

je dekle kakorkoli rešilo, je bil to dokaz, da ni lagala. V nasprotnem primeru je veljalo, da jo

je vzel murski duh.

Po pripovedovanjih in nekaj krajših zapisih v knjigah naj bi nekoč na bregovih reke Mure

prebivale vile oz. műrske device, kot so jim takrat dejali. Na tradicionalni prireditvi Bűjraški

dnevi se lahko vsako leto srečamo z vilami, ki ponavadi uprizorijo svoj ples, priţigajo ogenj

in se predstavljajo v svoji mitološki skrivnostnosti.

ZAPIS O VILAH IZ KNJIGE SVET MOJIH PREDNIKOV-Interpretacije obmurskega

izročila, avtor Boštjan Rous:

13

Štefan Smej, profesor filozofije in etnolog v svoji knjigi z naslovom Mura - tu bi lahko

lebdela duša, piše o vilah (delni prevod zgornjega citata):

»V nekdanjih časih, ko je bilo še veliko murskih logov, so se vile rade zadrţevale pri nas. Vile

so bile lepe postave, zelo lepega obraza dekleta. Imele so dolge lase in bile zelo lepo

počesane. Klicali so jih tudi »divja dekleta«. Najraje so se zadrţevale v logu, kje na kakšnem

skrivnem mestu kraj vode. Človeku nikoli niso hudega prizadejale, samo dobro. Tako so na

primer oraču, ki je zarana prišel orat njivo blizu Mure, prinesle krapce za zajtrk.

V pravljici O začarani jelši avtorjev Jasne Branke Staman in Saše Pergarja najdemo zapis, da

so műrske vile najlepša bitja pod soncem. Imenujejo se tudi gozdne vile. Drţijo se za roke in

rajajo tako lahkotno, da jih dviga v zrak. Sinja oblačila in dolgi, razpuščeni lasje jim valovijo

v vrtincu. Pri njihovem plesu jih ne sme zares nihče zmotiti, v nasprotnem primeru se mu

slabo piše.

Fotografija št. 12: Ples műrskih vil na prireditvi Bűjraški dnevi

(vir: Büjraš 5, bilten TD Büjraš)

4.1. Analiza intervjujev

POVZETEK POGOVORA S TINETOM MLINARIČEM

Intervju je izvedla učenka Marina Maučec iz 7. razreda.

Tine Mlinarič je predsednik Društva za kulturo in ljudsko izročilo Iţakovci. Aktivno se

ukvarja s pisanjem pesmi, predvsem z obmursko tematiko in je izdal ţe več pesniških zbirk:

Dnika, Kana, Prebeţniki in Zamenjave ter zbirki esejev: Ranljiva reka in Beli moţje.

Pravi, da se je verovanje v műrske vile v vasi Iţakovci močno ohranilo do danes. Vile naj bi

po pripovedovanjih nekoč zares prebivale ob reki Muri. To so mitološki (skrivnostni) liki, ki

so v človekovi nezavedni naravi pomenile skrivnostne, nerazloţljive pojave. Kot dobre vile

naj bi se zarana (zelo zgodaj) pojavljale, prikazovale oračem in jim prinašale pogače (krapce).

Vile, ki pa so se pojavljale z ognjem, pa so znale ljudi (moške) uročiti-prinesti urok in razna

poţelenja.

14

Ob koncu dobimo še prijazno povabilo, da lahko o vilah kaj izvemo in raziskujemo na

delovnih taborih, delavnicah ob bűjraških dnevih vsako leto, v mesecu avgustu.

Tukaj smo zaznali skladnost oz. podobnost med pisnim in ustnim virom, ki smo ju uporabili

pri naši raziskavi. V knjigi Štefana Smeja Mura-tu bi lahko lebdela duša najdemo podoben

zapis o vilah, kot smo ga dobili iz omenjenega ustnega vira. Oba omenjata orače, ki so jim

vile prinašale krapce-prekmursko kulinarično specialiteto.

POVZETEK POGOVORA Z ELIZABETO ZADRAVEC

Intervju je izvedel učenec Sergej Kolar iz 6. razreda.

Elizabeta Zadravec je članica upravnega odbora Zavoda za turizem in kulturo Beltinci in je

bila izvoljena s strani vseh kulturnih društev Občine Beltinci. Zavod je bil ustanovljen leta

2003, na pobudo Občine Beltinci in dr. Szepesija. Pokriva vseh osem krajevnih skupnosti

Občine Beltinci. ZTK Beltinci upravljajo člani upravnega odbora z direktorico Elico Horvat.

Na vprašanje o mürskih vilah pove: »Deklice so bile zelo mlade in so imele oblečene lepe

bele obleke. Z brodom so se večkrat prepeljale čez reko Muro, vsaka je imela v roki olje in

ogenj. Plesale so neke vrste obredni ples.

Fotografija št. 13: Sergej na obisku pri gospe Elizabeti

(Avtor fotografije: Marsel Kolar)

15

POVZETEK POGOVORA Z MILICO ŠADL

Intervju je izvedla učenka Lana Strniša iz 5. razreda.

Milica Šadl je upokojena učiteljica, nekoč zaposlena na naši šoli. Vse ţivljenje je bila aktivna

članica in predsednica KUD Beltinci, njeno pomembno delo je tudi pisanje kronike KUD-a

Beltinci ţe kar nekaj desetletij.

Gospa Milica je prababica učenke Lane, zato je še prav posebej obširno in izčrpno predstavila

običaje v naši občini.

Pravi, da v občini Beltinci ohranjamo veliko šeg in navad iz preteklosti. To so koledovanje ob

novem letu, posebej pa se ohranjajo folklorni plesi in navade ob zaključku ţetve. Takrat so

kosci in ţanjice pripravili gospodarju »dolţnjek«. Takšen dolţnjek še sedaj znajo lepo

pripraviti-splesti v Lipovcih.

V Melincih znajo pripravljati opeko iz blata in ilovice. S takšno opeko so si gradili hiše.

Nekatere pa so bile cimprane in pokrite s slamo. Ţal je takšnih hiš malo ohranjenih.

Nekoč so kmetje ţeli ţito, ga na polju zlagali v snope, odpeljali domov in mlatili z mlatilnico.

To je bil za njih lep praznik.

V zimskih večerih so ţenske hodile k sosedom luščit bučna semena in česat kurje perje. Perje

so rabile za blazine. Ti večeri so bili zelo prijetni, ker so si pripovedovali različne

dogodivščine.

Dosti šeg in navad prikazujejo in na ta način ohranjajo občani naše občine na folklornih

festivalih, ki jih ţe 40 let uspešno pripravlja KUD Beltinci.

Milica Šadl o mürskih vilah pravi:

»Nekdaj je bilo obreţje Mure zelo poraščeno z gozdovi. Pripovedovali so, da so v teh

gozdovih ţivele vile. To so bila lepa dekleta z dolgimi lasmi. Pravili so jim tudi vraţja

dekleta. Ob reki Muri so kmetje obdelovali zemljo ţe zgodaj zjutraj. Takrat so jm vile nosile

zajtrk. Zato so jih kmetje zelo cenili, bili so jim hvaleţni. Prinašale so jim srečo, klicali so jih

dobre vile.

V Iţakovcih vsako leto ob büjraških dnevih pripravljajo večere z mürskimi vilami.«

Fotografija št. 14: Lana na obisku pri svoji prababici

(Avtor fotografije: Andreja Strniša)

16

4.2. Anketni vprašalnik

Spoštovani!

Smo učenci turističnega kroţka na Osnovni šoli Beltinci in pripravljamo raziskovalno nalogo

o šegah in navadah v naši občini.

Prosimo vas, da izpolnite anketni vprašalnik.

1. Vaša starost? (obkroţite)

a) manj kot 30

b) od 30 do 50

c) od 50 do 70

d) več kot 70

2. Iz katere vasi občine Beltinci ste doma? (obkroţite)

a) Beltinci

b) Bratonci

c) Dokleţovje

d) Gančani

e) Iţakovci

f) Lipa

g) Lipovci

h) Melinci

3. Katere šege in navade naše občine so se po vašem mnenju najbolj ohranile do

danes? (obkroţite)

a) Mednarodni folklorni festival (Beltinci)

b) Büjraški dnevi (Otok ljubezni Iţakovci)

c) pletenje izdelkov iz slame (Lipovci)

d) sodarstvo (Gančani)

e) ciglarstvo (Melinci)

4. Ali se vsako leto udeleţite vaj kakšne prireditve? (obkroţite)

DA NE

5. Ste ţe kdaj slišali, da so nekoč ob reki Muri prebivale murske vile? (obkroţite)

DA NE

6. Ali nam veste o tej temi povedati še kaj več? (kakšne naj bi bile vile, morda ţivijo

še danes, so bile do ljudi dobre ali hudobne, prinašajo srečo ali nesrečo…)

Morda poznate kakšno zgodbo o vilah? Pripovedujte oz. zapišite.

Iskrena hvala za vaše soddelovanje!

17

4.3. Analiza anketnih vprašalnikov

Anketiranih je bilo 100, naključno izbranih ljudi, ki so prebivalci občine Beltinci.

1. Vaša starost

2. Iz katere vasi občine Beltinci ste doma?

3. Katere šege in navade naše občine so se po vašem mnenju najbolj ohranile do

danes?

4%

9%

55%

32% manj kot 30

od 30 do 50

od 50 do 70

več kot 70

25%

10%5%

10%20%

5%

15%10%

Beltinci

Bratonci

Dokležovje

Gančani

Ižakovci

Lipa

Lipovci

Melinci

30%

40%7%

8%15%

Mednarodni folklorni festival

Bujraški dnevi

pletenje izdelkov iz slame

Sodarstvo

Ciglarstvo

18

4. Ali se vsako leto udeleţite vsaj kakšne prireditve?

5. Ste ţe kdaj slišali, da so nekoč ob reki Muri prebivale murske vile?

6. Ali nam veste o tej temi povedati še kaj več? (kakšne naj bi bile vile, morda ţivijo

še danes, so bile do ljudi dobre ali hudobne, prinašajo srečo ali nesrečo…)

Morda poznate kakšno zgodbo o vilah? Pripovedujte oz. zapišite.

Nekoč so ţivele ob reki Muri prelepe zale deklice. Plesale so le ponoči. Njihovi dolgi svetli

lasje so se najlepše lesketali ob jasnih nočeh na gladini reke Mure. Njihove dolge bele obleke

pa plapolale v rahlem műrskem vetriču.

Do ljudi so bile zelo prijazne, če so seveda bili oni do njih. Ljudem so prerokovale, kaj vse jih

čaka v prihodnosti.

Ker pa je reka Mura velikokrat pokazala svoje »zobe«, so jih vile varovale pred poplavami.

Ponavadi so prinašale srečo ljudem, da jih mati narava ni preveč kaznovala.

Če pa jih je kdo razjezil, pa so bile nanj zelo jezne.

Vsako leto, ko imamo bűjraške dneve na Otoku ljubezni v Iţakovcih, nam plesna skupina

obudi spomine na daljno mitološko preteklost, ter nam zaplešejo nočni ples z baklami.

70%

30%

DA

NE

80%

20%

DA NE

19

4.4. Ugotovitve Naša raziskovanja lahko strnemo v kratke ugotovitve. Na podlagi anket pridemo do

ugotovitve, da so najbolj prepoznavni običaji, ohranjeni do danes: folklora-mednarodni

folklorni festival v Beltincih, büjraštvo-büjraški dnevi v Iţakovcih, ciglarstvo, sodarstvo in

izdelki iz slame.

Ohranjenost in prepoznavnost teh običajev lahko pripišemo tradicionalnim vaškim

prireditvam, ki se jih kar sedemdeset odstotkov naših anketirancev redno udeleţuje.

Večina anketirancev je ţe slišala, nekaj v zvezi z legendo o mürskih vilah, vendar nam kaj več

o tej temi niso zapisali. Ugotavljamo, da je ta tema še dokaj neraziskana.

Več pa so nam o vilah povedali ljudje, ki se več ukvarjajo z ohranjanjem ljudskih običajev v

naših krajih in so bili pripravljeni sodelovati v intervjujih. Vsi trije pripovedujejo pozitivne

misli o vilah, prikazujejo jih v dobri luči. Govorijo o njihovi nadnaravni lepoti, povezanosti z

oljem, ognejm in plesom, kar smo zasledili tudi pisnih virih. V odnosu do človeka so vile

pozitivna bitja, saj so kmetom nekoč prinašale zajtrk na polje.

4.5. Učenci v oddelku podaljšanega bivanja se seznanijo z műrskimi vilami

Tudi učenci podaljšanega bivanja prvega in drugega razreda na podruţnični osnovni šoli

Melinci so pod vodstvom učiteljic Martine Vidonja in Marije Brest sodelovali pri naši

raziskavi. Za uvodno motivacijo smo prebrali pravljico O začarani jelši, ki sta jo priredila

Jasna Branka Staman in Saša Pergar. Podlaga priredbe za to pravljico je Venček pravljic in

pripovedk iz leta 1892, avtorja Josipa Freuensfelda-Radinskega.

Učence je močno pritegnila zgodba, v kateri műrske vile začarajo deklico Milico v jelšo samo

zato, ker jih je zmotila med njihovim plesom, ko so se poslavljale od zahajajočega sonca. Iz

začaranega uroka jo je rešil njen brat, ki je z dobrosrčnostjo pred smrtjo obvaroval belo

golobico, ta pa mu v zahvalo pomaga rešiti deklico.

Po prebrani zgodbi smo se spustili v svet domišljije. Opisovali smo műrske vile na svoj način,

z zaprtimi očmi, ob umirjeni glasbi… In zares smo jih začutili, opisali zelo natančno in

podrobno-njihova telesa, lase, oči, obleke. Tudi njihov ples smo uprizorili gibalno ob glasbi.

Svoja občutja smo izrazili še likovno in nastali so zanimivi izdelki.

Nato pa so se nam postavila vprašanja: Kaj, če vile še danes obstajajo? Ali jih lahko srečamo?

Kje prebivajo? Kakšne so v resnici? Ali nas lahko tudi začarajo?

Odpravimo se v bliţino skrivnostne reke Mure in se prepričajmo o naših ugibanjih.

Tako smo tudi storili. Bil je prijeten poznojesenski sprehod. Poleg tega, da smo se dobro

razgibali in nadihali sveţega zraka, smo v svoji domišljijski predstavnosti tudi marsikaj videli

in doţiveli. Stara drevesna dupla bi lahko bila dom, v katerem so doma vile. Našli smo nekaj

kosov odpadnih tkanin in ugibali, če so to morda oblačila, ki so jih pozabile vile. In

navsezadnje se nam je dozdevalo, da so nekatera drevesa močno podobna človeški postavi.

Zopet se nam je postavljalo vprašanje: Kaj pa, če je to nekdo, ki so ga vile začarale in se ni

več vrnil domov? Tako skrivnostno in tiho, da ne bi tudi mi doţiveli kakšnih posebnih

čarobnih pripetljajev, smo se odpravili iz gozda nazaj proti šoli.

20

Fotografija št.15: Vile smo po svoji domišljiji narisali (avtor fotografije: Martina Vidonja)

Fotografija št.16: Sprehajamo se ob reki Muri in iščemo műrske vile

(avtor fotografije: Martina Vidonja)

21

5. PREDSTAVITEV TURISTIČNE IDEJE IN TURISTIČNEGA

PROIZVODA

5.1. Predstavitev ideje

Ker so nam műrske vile bolj slabo poznane in so nam od vseh opisanih navad iz naših krajev

najbolj tuje, smo se domislili, kako bi lahko to legendo obudili in z njo v naše kraje privabljali

turiste, predvsem osnovnošolce, ter druţine z otroki.

Na Otoku ljubezni v Iţakovcih prebiva vila Mila, ki je prijazna in dobrega srca. Je najlepša

izmed vseh vil, najpametnejša in najmodrejša. Ţivi v svoji hišici in vabi otroke, da se ji v

poletnih mesecih pridruţijo in doţivijo zanimive poletne dogodivščine.

PONUDBA VILE MILE:

prebiranje pravljic s tematiko o reki Muri, pripovedovanje zgodbic, ki si jih je

sposodila od naših babic,

raziskovanje naravne okolice Otoka ljubezni,

voţnja z brodom

ogled mlina, prikaz mletja in pridobivanja moke s pomočjo mlinarja,

peka različnih pogač, značilnih za kraje ob reki Muri (npr. fanke),

srečanje z bűjrašem in prikaz bűjraškega opravila,

ogled bűjraškega muzeja,

ples vil z aktivnim sodelovanjem otrok,

izdelava različnih izdelkov iz naravnih materialov, npr. vila iz koruznega ličja,

pokušnja posebnega čudeţnega napoja, pripravljenega iz skrivnostnih rastlin, ki

rastejo ob reki Muri, to je vilin napitek, imenovan: EKSRŰM ELIV

5.2. Umestitev predstavljene ideje v sedanji prostor in čas

Turistično društvo Bűjraš Iţakovci in ostala društva v vasi vsako leto v mesecu avgustu

prirejajo tradicionalne Bűjraške dneve. Ob tej priloţnosti se vsako leto predstavijo tudi

műrske vile s svojim plesom ali podobno predstavitvijo.

Našo idejo bi za začetek lahko predstavili na prireditvi, ki traja ponavadi štiri dni. Predstavili

bi se s stojnico in ponujali naše turistične proizvode ter oglaševali našo turistično idejo.

Ta bi lahko zaţivela tudi v praksi, saj je Otok ljubezni znan kot prireditveni prostor, kjer je

obilo moţnosti za uresničitev naših idej.

Prirejali bi enodnevne izlete za učence iz različnih krajev Slovenije, pa tudi poletne počitnice

bi izkoristili za izvedbo delavnic.

22

5.3. Kako bomo postali prepoznavni?

Predstavili se bomo lokalni skupnosti: Zavod za turizem in kulturo Beltinci, Občina

Beltinci.

Z našo idejo bomo seznanili Turistično društvo Iţakovci in Društvo za kulturo in

ljudsko izročilo Iţakovci.

Izdelali bomo zloţenke, plakate, vabila in jih razposlali na različne turistične

informacijske pisarne.

Oglaševali v časopisih in drugih medijih.

Po šolskem radiu in na spletni strani šole bomo obveščali učence in delavce naše šole

ter jih povabili, da se nam pridruţijo.

5.4. Predstavitev turističnega proizvoda

Učenci turističnega kroţka smo pod vodstvom mentoric izdelali dva turistična proizvoda, ki bi

nam pomagala uresničiti našo turistično idejo.

Vila Mila, ki bi v svoj svet dogodivščin ob reki Muri vabila otroke, bi jim ponujala svoj

napitek, izdelan iz skrivnostnih roţic, ki rastejo le na otoku ljubezni. Vsak, ki popije čudeţni

napitek »EKSRŰM ELIV«, postane bister in pametnejši od vseh, ki vile še niso obiskali.

Napitek namreč bistri um, pomaga pri učenju in premagovanju vsakodnevnih, predvsem

šolskih teţav.

Na voljo bo v ličnih stekleničkah, s posebno oznako, logotip pa je zasnoval učenec Gregor

Horvat iz 8. Razreda.

Drugi takšen proizvod pa je figura vile, izdelane iz koruznega ličja. Izdelali smo ga učenci

turističnega kroţka, pod vodstvom mentoric. Izdelane vile bi Mila podarjala (prodajala) kot

spominek z njenih delavnic.

Fotografija št. 17: Turistična proizvoda

(Avtor fotografije: Brigita Čeh)

23

Fotografija št. 18: Izdelujemo vile

(Avtor fotografije: Brigita Čeh)

VILINA PESEM:

Bele lepotice, v krogu se vrte,

dobrim ljudem pomagajo,

vendar se skrivajo.

Mi se jih bojimo,

toda tudi srečni smo,

ko nam ţita polno dajejo.

Vsi zahvalili bi se jim,

vendar se skrivajo

tam ob reki Muri,

hišice imajo, same samevajo.

(Matjaţ in Marina Maučec)

6. ZAKLJUČEK Raziskovanja po naših domačih krajih, brskanja po različni literaturi in internetnih straneh,

pogovori z nekaterimi ljudmi so nam dala nova znanja in pripomogla k temu, da na našo

preteklost gledamo zopet drugače. Čeprav smo do sedaj vedeli o tem ţe veliko, pa smo sedaj

bogatejši še za več informacij in spoznanj.

Pri delu je bil največji izziv obisk posameznikov, ki predstavljajo simbol in vir informacij na

področju ohranjanja ljudskega izročila in prenašanja le-tega na mlade rodove. Pristen stik in

podajanje informacij iz prve roke daje najboljši rezultat in pomeni trajno zavedanje našega

bogastva na področju kulturne dediščine.

Z optimizmom smo predstavili turistično idejo in produkte, prav tako optimistično pa

gledamo vnaprej, kjer vidimo moţnosti za nadgradnjo turistične ponudbe v domačih krajih, z

ţeljo, da naša ideja zaţivi tudi v praksi.

Delo je bilo pestro in zanimivo, kljub obilici vloţenega časa in truda. Veliko smo se smejali,

zabavali in se imeli lepo. Poleg vsega pa smo se še veliko naučili. Torej: Zdruţili smo prijetno

s koristnim.

S to mislijo zaključujemo našo nalogo, z mislimi pa smo ţe na pripravah turistične trţnice, ki

bo prav tako zanimiva in poučna, ter polna smeha in dobre volje.

24

7. PREDSTAVITEV NA TURISTIČNI TRŢNICI Predstavljali bomo našo turistično idejo in oba proizvoda. S plakati in zloţenkami bomo

prikazali ponudbo Vile Mile na otoku ljubezni ter vse njene aktivnosti. K njeni ponudbi sodijo

tudi kulinarične dobrote in delček teh bomo ponujali obiskovalcem. (fanke).

Na šoli bomo razpisali natečaj za oblikovanje turističnega proizvoda MŰRSKE VILE v obliki

zgibanke. Oče ene izmed avtoric te naloge se je ţe prej ponudil, da bo natisnil v njegovem

podjetju Tilia Print zgibanke, plakate, ter nas sponzoriral z majicami. Natisnili bi 1000

zgibank (380 evrov + DDV) in 10 plakatov velikost 10x70 (140 evrov + DDV). Majice bi bile

enobarvne z napisom na eni strani(11 majic 85 evrov + DDV).

Pridobili pa smo še enega sponzorja in sicer, podjetje IBIS d.o.o. iz Ljutomera, ki nam je

sponzoriralo tisk nalepk za stekleničke z napitkom.

Ponudili bomo napitek »ESKRŰM ELIV«-bezgov sok in jih prepričevali o njegovih magičnih

lastnostih in vplivih na naše sposobnosti.

Pripravili bomo delavnico za izdelavo figur iz koruznega ličja-Vila Mila, obiskovalci bodo

dobili moţnost, da bodo sodelovali pri izdelavi.

Igrali se bomo »Vilino igro«-metanje kamnov v pleteno košaro, obiskovalci bodo dobili

moţnost tekmovanja, da si pridobijo simbolno nagrado.

Ves čas odvijanja predstavitve bomo na računalniku predvajali fotografije, ki so nastale v

času izdelave naloge in s tem predstavili potek dela.

Na nastopu se bodo predstavile vile s svojim plesom, pod vodstvom plesne učiteljice, ob

spremni besedi učencev turističnega kroţka. Tudi nastop bo pripravljen na temo naše

turistične ideje.

25

8. LITERATURA IN VIRI

1. Balaţic J. (e tal.): Reka Mura v Sloveniji, Franc-Franc, Murska Sobota, 2002.

2. Duh I.: Kre Műjre san odu, Samozaloţba, Melinci 2001.

3. Smej Š.: MURA Tu bi lahko lebdela duša, Podjetje za informiranje, Murska Sobota,

1994.

4. Spominski bilten BŰJRAŠ 5, izdan ob 15. Bűjraških dnevih, Iţakovci 2006.

5. Spominski zbornik ob 85-letnici Tamburaške skupine KUD Beltinci, Beltinci 2009.

6. Staman J.B., Pergar S.: O začarani jelši, Zaloţba AJDA, IBO Gomboc k.d., Murska

Sobota, 2005.

7. Rous B.: Ljudsko verovanje-praznoverje ali resničnost, Svet mojih prednikov-

Intrepretacije obmurskega izročila, DKLI Iţakovci, Franc-Franc, Murska Sobota,

2000.

8. Šraj P.: Beltinci z okolico, Samozaloţba, Beltinci, 1997.

9. Reklamni letaki, zloţenke, katalogi, brošure Zavoda za kulturo in turizem Beltinci in

drugih društev v občini Beltinci.

10. http://sl.wikipedia.org/wiki/glavna_stran.

Datum dostopanja: 25. 11. 2009