10
[1] SARDIN H A EM FIM DE VERÃO OB KONCU POLETJA Tudo o que é bom tem que ter um fim. Nem sempre é um fim fácil mas o que tem que ser tem muita força. Houve vários casamentos, nascimentos e outras festas que tais. Um deles foi o destes vossos amigos que, depois de um casamento oficial no castelo de Ljubljana em final de Maio, vieram a Portugal para casar por baixo da estátua do Cristo-Rei numa cerimónia religiosa. A pedido do padre o pai do noivo apresentou o casamento em esloveno e as damas de honor cantaram uma canção eslovena: dan ljubezen (dia do amor). A festa foi num bar de praia com muita animação como não poderia deixar de ser. Por nossa vontade tinhamos-vos trazido a todos. Fica a boa intenção neste fim de Verão. Vse kar je lepega, se mora enkrat končati, tako je tudi s poletji. Sardinha je svoje poletje preživela na številnih porokah, rojstnih dnevih, praznovanjih rojstev in drugih lepih dogodkov. En tak dogodek je bila tudi poroka urednikov tega časopisa, ki sta se poročila najprej civilno na Ljubljanskem gradu in nato še avgusta cerkveno, v Lizboni, v cerkvi Cristo Rei. Ženinov oče je vse goste pozdravil v slovenščini, družice pa so (na župnikovo prošnjo) zapele pesem v slovenščini. Zabava se je nato nadaljevala ob morju, bilo je super. Verjemite, če bi lahko, bi vas vse hotela imeti tam, z nami. Joao & Dijana Pita Costa É tempo de voltar à escola. E a escola de português está de volta cheia de novas actividades giras para os seus filhos. Esteja atento ao seu email, caso esteja inscrito, ou contacte a Gabriela Mazovec para fazer a inscrição da sua família. Até breve e portem-se bem. Čas je za vrnitev v šolo. Tudi portugalska šola je pripravila program poln novih aktivnosti za vaše družine in otroke. Če ste že vpisani v šolo, bodite pozorni na obvestila v e-predalu, če pa še niste in bi se želeli vpisati, se obrnite na Gabrielo Mazovec. Se vidimo kmalu! Foto por Mankica Kranjec, Ohcet.si

Sardinha 6 :: The Portuguese-Slovenian Culture Magazine

Embed Size (px)

DESCRIPTION

www.sardinha.org

Citation preview

Page 1: Sardinha 6 :: The Portuguese-Slovenian Culture Magazine

[1]

SARDINHA

EM FIM DE VERÃO OB KONCU POLETJATudo o que é bom tem que ter um fim. Nem sempre é um fim fácil mas o que tem que ser tem muita força. Houve vários casamentos, nascimentos e outras festas que tais. Um deles foi o destes vossos amigos que, depois de um casamento oficial no castelo de Ljubljana em final de Maio, vieram a Portugal para casar por baixo da estátua do Cristo-Rei numa cerimónia religiosa. A pedido do padre o pai do noivo apresentou o casamento em esloveno e as damas de honor cantaram uma canção eslovena: dan ljubezen (dia do amor). A festa foi num bar de praia com muita animação como não poderia deixar de ser. Por nossa vontade tinhamos-vos trazido a todos. Fica a boa intenção neste fim de Verão.

Vse kar je lepega, se mora enkrat končati, tako je tudi s poletji. Sardinha je svoje poletje preživela na številnih porokah, rojstnih dnevih, praznovanjih rojstev in drugih lepih dogodkov.En tak dogodek je bila tudi poroka urednikov tega časopisa, ki sta se poročila najprej civilno na Ljubljanskem gradu in nato še avgusta cerkveno, v Lizboni, v cerkvi Cristo Rei. Ženinov oče je vse goste pozdravil v slovenščini, družice pa so (na župnikovo prošnjo) zapele pesem v slovenščini. Zabava se je nato nadaljevala ob morju, bilo je super. Verjemite, če bi lahko, bi vas vse hotela imeti tam, z nami.

Joao & Dijana Pita Costa

É tempo de voltar à escola. E a escola de português está de volta cheia de novas actividades giras para os seus

filhos. Esteja atento ao seu email, caso esteja inscrito, ou contacte a Gabriela Mazovec para fazer a inscrição da sua família.

Até breve e portem-se bem.

Čas je za vrnitev v šolo. Tudi portugalska šola je pripravila program poln novih aktivnosti za vaše družine in otroke. Če ste že vpisani v šolo, bodite pozorni na obvestila v e-predalu, če

pa še niste in bi se želeli vpisati, se obrnite na Gabrielo Mazovec. Se vidimo kmalu!

Foto por Mankica Kranjec, Ohcet.si

Page 2: Sardinha 6 :: The Portuguese-Slovenian Culture Magazine

[2]

SARDINHA DO MÊS SARDINA MESECA JOÃO AMARALNo início do passado mês de Agosto cerca de 20 ex-estudantes Erasmus voltaram a Ljubljana, cidade que lhes deu muitas alegrias e que até determinou mudanças importantes na vida de alguns. O leitor deve-se lembrar que o intercâmbio Erasmus há 10 anos atrás estava a dar os primeiros passos e tudo era novo. Viemos encontrar entre os visitantes um português que durante esses tempos teve um papel muito importante, e que mais tarde trouxe parte desta aventura eslovena para partilhar com os portugueses ao ser um dos membros fundadores da AEGEE Lisboa. E ainda fala esloveno passados todos estes anos. Por isso tinha que ser a Sardinha desta edição. Fica a entrevista.

S: Como decidiste por Ljubljana para Erasmus?J: Decidi ir para ljubljana por acaso. Principalmente pelo espírito de aventura. Há 10 anos atrás fazer Erasmus era pouco comum e o desconhecimento do país foi para mim o maior aliciante.S: Como foram os teus primeiros dias por cá?J: Os meus primeiros dias em Ljubljana foram complicados, pois não tinha acomodação na cidade, não conhecia a língua, e foi um pouco complicado até para poder alugar casa/quarto. Passados 4 ou 5 dias descobri o "SOU" e a partir daí tudo se simplificou.S: Como foi voltar passados 10 anos?J: Voltar passados 10 anos foi bastante nostálgico. É um país que eu adoro e estar com as pessoas que fizeram parte da minha "familia" em LJ foi sem dúvida uma das melhores sensações que tive nos últimos anos.S: O que mudou?J: Pouco mudou pois ao estar com as pessoas de há 10 anos atrás fez voltar no tempo esses mesmos 10 anos. Espectacular.S: Dá-nos 3 razões para um português vir morar na Eslovénia?J: O proprio país, as pessoas e, acima de tudo, a vida social.S: E outras 3 para não vir?J: Não encontro uma única razão a não ser que a pessoa em causa que ler o testemunho, seja muito pouco sociável e não goste de conhecer outras culturas.S: Slivovica ou borovniska?J: Borovniska sem dúvida.

Obrigado João ! E até breve.

Veja também o seu fantástico vídeo no youtube : youtube.com/watch?v=ak0Xxf_OMQY

Na začetku avgusta tega leta, se je po 10 letih, okoli 20 nekdanjih 'Erasmus' študentov vrnilo v Ljubljano, mesto, ki jim je dalo veliko veselja in ki je nekaterim precej spremenilo življenje.Bralce naj spomnimo, da je Erasmus izmenjava pred 10 leti bila nov program in za vse, ki so se nanjo prijavili, nekaj novega.

Med omenjenimi 'povratniki' smo srečali Portugalca, ki je po Erasmus izkušnji v Ljubljani postal

ustanovni član združenja AEGEE v Lizboni. In ki po vseh teh letih še vedno govori

slovensko. Ime mi je Joao Amaral. Sledi intrevju.

S: Zakaj si se odločil preživeti Erasmus v Ljubljani?J: Za Ljubljano sem se odločil po naključju. Predvsem me je gnala

pustolovski duh. Pred 10 leti je bil program izmenjave Erasmus nekaj

novega in spoznati neznano državo je bil najpomembnejši faktor pri odločanju.

S: Kakšni so bili tvoji prvi dnevi tukaj?J: Moji prvi dnevi v Ljubljani so bili zapleteni, saj

nisem imel urejene nastanitve v mestu in tudi jezika nisem poznal. Najeti hišo oziroma sobo je bilo zapleteno. Po 4 ali 5 dni sem spoznal mladinsko

organizacijo ŠOU, katere zaposleni so mi v prihodnje zelo pomagali.

S: Kako se je bilo vrniti po 10 letih?J: Vrnitev je bila precej nostalgična. Vrnil sem se v državo, ki sem jo vzljubil, in preživeti nekaj časa z ljudmi, ki so bili pred 10 leti ' moja družina, je bil zelo dober občutek.S: Kaj se je spremenilo?J: Sprememb nisem opazil, saj sem tokrat preživljal čas z ljudmi, ki sem jih spoznal pred 10 leti in je bilo kot, Spea bi se vrnila v čas pred izpred desetih let.S: Naštej tri razloge, zaradi katerih bi se portugalec preseli v Slovenijo?J: Država sama, ljudje in predvsem, družabno življenje.S: In 3 razlogi, zakaj nekdo ne bi prišel?J: Ne morem najti enega samega razloga, razen če bi šlo za nekega, ki je nedružaben in ga ne zanima spoznavanje drugih kultur.S: Slivovica ali borovničke?J: Brez dvoma, borovničke.

Hvala Joao in se vidimo kmalu!

Sardinha de Setembro

Septembrska Sardina

Joao & Dijana Pita Costa

Page 3: Sardinha 6 :: The Portuguese-Slovenian Culture Magazine

[3]

ENTREVISTA A PEDRO COSTA INTERVJU S PEDROM COSTOA Sardinha visitou o festival de jazz deste ano em Cankarjev Dom, Ljubljana, onde participou de um grande concerto Português-Francês por Hugo Carvalhais Quintet e conversou com o co-curador deste Festival de jazz, o português Pedro Costa. Em Portugal e no mundo conhecido como o fundador e proprietário da editora Cleen Feed. A maioria dos visitantes deste Festival em Ljubljana vai-se lembrar dele pelo seu bom espírito. Há vários anos consecutivos traz uma fração do festival Português e prepara uma degustação de queijos e vinhos portugueses. Para além de co-curador do Festival Jazz juntamente com Bogdan Benigerjem, Pedro Costa é marido e pai de dois filhos.

S: Como começou a sua cooperação com o Ljubljana Jazz Festival?PC: A cooperação com Bogdan Benigerjem começou em 2009 Nós encontramo-nos na Suíça. Um ano depois, fui convidado a participar. Agora acontece o contrário, os músicos eslovenos chegam até nós, como entre outros coisas, Kaja Draksler.S: Por vários anos consecutivos traz ao festival deliciosos queijos e vinhos de Portugal. Esta actividade é suportada por algum patrocínio?PC: Os queijos e vinhos levo-os por própria iniciativa. Faço isto tudo por mim próprio. Eu estava à espera de encontrar alguém que iapresentasse o vinho, mas não foi possível.S: Como seleciona grupos que representam Portugal no festival, realiza uma audição ou concurso?PC: Não há audições ou competições, pois conheço o cenário do jazz em Portugal, conheço os novos artistas, e eu sei quem quero trazer a Ljubljana.S: Pode dizer-nos o que será o próximo Jazz Festival?PC: Eu posso dizer-lhes que vai-se concentrar na guitarra.S: Como se envolveu com o jazz? É músico por educação?PC: Não, infelizmente eu não sou um músico. Interesso-me pela música Acordei para a música por causa de um irmão mais velho que me começou a comprar CDs de música. Depois disso trabalhei por muitos anos numa loja com cds, e depois foi uma sequência natural de eventos ..S: Rstá envolvido com outros festivais de jazz na Europa?PC: Sou colaborador regular em Ljubljana e aqui e ali com outros festivais. Estou aberto a outras colaborações, mas não as quero planear, se ocorrerem é excelente.S: Qual é o próximo festival que vai visitar?PC: O Jazz em Geto Garden em Lisboa.S: 3 coisas que gosta na Eslovénia?PC: Gosto das pessoas são. A natureza - as montanhas, a paisagem. Os meus amigos eslovenos.S: Pedro, muito obrigado pelo seu tempo e por aceitar conversar connosco. E boa sorte com os seus futuros projetos.PC: Obrigado.

Sardinha je obiskala letošnji festivala jazza v Cankarjevem domu, kjer se je udeležila odličnega koncerta portugalsko-francoske zasedbe Hugo

Carvalhais Quintet ter govorila z sokuratorjem festivala, Pedrom Costo. Na Portugalskem in v svetu znan predvsem kot ustanovitelj in lastnik založbe Cleen Feed, večina obiskovalcev ljubljanskega festivala pa se ga bo spomnila kot dobrega duha, ki že nekaj let zapovrstjo prinese delček portugalske na festival in pripravi pokušino portugalskih sirov in vin. Sicer je Pedro Costa (skupaj z Bogdanom Benigerjem) so-kurator Jazz festivala, poleg tega pa še mož in oče dveh otrok.

S: Kako se je začelo vaše sodelovanje z ljubljanskim jazz festivalom?PC: Sodelovanje z Bogdanom Benigerjem se je začelo leta 2009. Spoznala sva se v Švici, čez eno leto pa me je povabil k sodelovanju. Dogaja se obratno, da slovenski glasbeniki prihajajo k nam, med drugim Kaja Draksler.S: Že nekaj let zapovrstjo pripeljete na festival okusne sire in vina iz Portugalske. Je ta aktivnost podprta sponzorsko?

PC: To hrano, sir, vino prinesem kar sam, na svojo pobudo. Vse nakupim in prinesem sem sam. Upal sem, da

bom našel koga, ki bi predstavil vina,vendar se ni izšlo.

S: Kako izberete skupine, ki zastopajo por tuga lsko na fest iva lu , Pr i red i te tekmovanje, avdicijo?PC: Ne pripravljam avdicij ali tekmovanj, saj poznam jazz 'sceno' na Portugalskem, poznam tudi nove izvajalce, in vem, koga želim pripeljati v Ljubljano.

S: Nam lahko izdate kaj se obeta prihodnji Jazz festival?

PC: Povem lahko, da bo fokus na kitari.S: Kako ste se začeli ukvarjati z jazz-om? Ste

po izobrazbi glasbenik?PC: Ne, žal nisem glasbenik. Zanimanje za glasbo mi je

zbudil starejši brat, ki se je zanimal za glasbo, kmalu sem sam začel kupovati glasbo, cd-je. Potem sem delal dolga leta delal v trgovini s cd-ji, in kar se je zgodilo kasneje je bilo naravno sosledje dogodkov..S: Ali sodelujete z drugimi jazz festivali v Evropi?CP: Redno sodelujem z Ljubljano, z drugimi festivali pa občasno. Sem odprt za sodelovanja, če pride do njih je odlično, da bi jih pa sam iskal in spodbujal, tega ne počnem.S:Naslednji koncert, festival ki ga boste obiskali?PC: Jazz in Geto Garden v Lizboni.S: 3 stvari, ki so ti všeč v Sloveniji?PC: Ljudje so mi všeč.Narava - gore, podeželje. Moji slovenski prijatelji.S: Pedro, hvala za tvoj čas in pogovor z nami. In srečno pri prihodnjih projektih.PC: Hvala vam.

Več info/Mais informações:www.ljubljanajazz.si

www.cleanfeed-records.com/http://hugocarvalhais.wordpress.com/

Dijana e joão Pita Costa

55 Festival de Jazz de Liubliana e Pedro Costa (5 7,2014) 55. jazz festival Ljubljana in Pedro Costa (5. 7.2014)

Page 4: Sardinha 6 :: The Portuguese-Slovenian Culture Magazine

[4]

QUE SARDINHA ÉS TU? KAKŠNA SARDINA SI TI?Exposição na Galeria Millenium (18.6 - 13.9 de 2014), Lisboa, Portugal

Lisboa, pelo quarto ano consecutivo, celebra a festa dos Santos na Rua Augusta, com uma nova exposição intitulada "Que Sardinha é você? '.

A celebração e exposição do projeto, é organizada pela Fundação Millenium BCP em colaboração com a Egeaac. A galeria Millenium é um espaço de exposição que até agora foi visitado por mais de 300.000 visitantes. Pode ver as exposições temporárias e o complexo arqueológico no subsolo do edifício da galeria. A parte arqueológica está aberta ao público desde 1995, e representa uma área de armazenamento de produtos de peixe (molhos, etc), e em especial para o armazenamento de sardinhas. No quinto século a.C. havia uma das maiores fábricas de pasta de sardinha neste sítio.A exposição de sardinhas e festa anual na Rua Augusta é tematicamente conectada com a herança romana e lembra moradores e turistas para o facto de que as exportações de sardinha começou no tempo dos romanos. As sardinhas em exposição são, desta forma, colocadas no papel de narrador.

Razstava v Galeriji Millenium (18.6. - 13.9. 2014), Lizbona, Portugalska

Lizbona je že četrto leto zapored proslavljala praznik svetnikov na Rua Augusta, z novo razstavo naslovljeno 'Kakšna Sardina si ti?'.

Proslava in razstava sta projekt, ki ga organizirata fundacija Millenium BCP v partnerstvu z Egeaac. Galerija Millenium je razstavni prostor, ki ga je do sedaj obiskalo že več kot 300.000 obiskovalcev. Na ogled so začasne razstave ter arheološki kompleks v kletnih prostorih galerijske stavbe. Arheološki del je odprt javnosti od leta 1995 dalje in predstavlja skladiščne prostore za shranjevanje ribjih izdelkov (omak ipd) in sardin. V 5st.n.št. je bila na tem mestu ena večjih tovarn paste iz sardin.Razstava sardin in vsakoletna zabava na Rui Augusta se tako tematsko povezujeta s rimsko dediščino in spominjata domačine in turiste na dejstvo, da se je izvoz sardin začel že v rimskih časih. Sardine na razstavi so tako postavljene v vlogo pripovedovalca zgodbe.

Dijana Pita Costa

Foto por Mankica Kranjec, Ohcet.si

Page 5: Sardinha 6 :: The Portuguese-Slovenian Culture Magazine

[5]

ARTE

EDUA

RDO

RAON

Eduardo Raon é um músico de origem portuguesa a viver em Ljubljana na Eslovénia. Desta vez escolhemos o Eduardo para artista do mês, por todas as suas ações junto da música neste país em que vivemos. Embora com uma educação clássica em harpa, o Eduardo tem tocado música de vários sabores, desde o contemporâneo e experimental, ao rock e ao electrónico. O seu novo álbum 'On the drive for impulsive actions' exibe caminhos que em harpa eram ainda desconhecidos. Para mais informação sobre o álbum e o artista visite www.eduardoraon.com.

Eduardo Raon je glasbenik portugalskega rodu, ki živi v Ljubljani,v Sloveniji. Tokrat ga predstavljamo Eduarda kot umetnika meseca. Kljub klasični glasbeni izobrazbi (igra harfo), Eduardo igra glasbo za vse okuse: od sodobne in eksperimentalne, od rocka do elektronske glasbe. Njegov novi album 'On the drive for impulsive actions' predstavlja nove načine izražanja na harfi. Za več informacij o albumu in umetniku obiščite: www.eduardoraon.com.

UMETNOST

Page 6: Sardinha 6 :: The Portuguese-Slovenian Culture Magazine

[6]

PÉ NA BOLA NOGA NA ŽOGINK Maribor : Sporting CP

A visita recente do Sporting Clube de Portugal em Maribor na fase de grupo da Liga dos Campeões trouxe muita alegria à Associação de amigos esloveno-portuguesa, uma vez que resultou num empate entre as duas equipas. Além disso quase no final do jogo o »Português« Esloveno Luka Zahović marcou a favor do NK Maribor, igualando assim o marcador. A hospedagem deste gigante clube de futebol Português contou apenas para o quarto encontro entre clubes portugueses e eslovenos na Eslovénia. Em setembro de 1970, em Ljubljana, o grande Benfica com o ainda »maior« Eusébio, no papel principal, foi hospedado pelo Olimpija na Taça dos Clubes Vencedores de Taças. O favorito justificadamente foi o Benfica passando assim à frente. O seguinte encontro esloveno-português foi realizado em setembro de 1992, quando na primeira eliminatória da Taça UEFA o Benfica jogou contra o NK Izola. Mais uma vez, o Benfica levou a melhor. O terceiro encontro aconteceu recentemente, quando em 2011 o NK Maribor na fase de grupos da Liga Europa hospedou o SC Braga. Apesar dos clubes portugueses virem à Eslovénia sempre como favoritos, ganharam apenas um jogo, contra o NK Izola. Os restantes três encontros terminaram com um resultado idêntico de 1: 1.

NK Maribor : Sporting CP

Nedavno gostovanje lizbonskega Sportinga v Mariboru, v skupinskem delu Lige prvakov, je bilo posebej v veselje Društvu slovensko portugalskega prijateljtva, saj je bil rezultat neodločen. Poleg tega pa je za NK Maribor v izdihljajih tekme zadel »portugalski« Slovenec Luka Zahović. Gostovanje portugalskega nogometnega velikana je bilo šele četrto srečanje slovensko portugalskih klubov v Sloveniji. V septembru 1970 je v Pokalu pokalnih zmagovalcev v Ljubljani gostovala velika Benfica s še večjim Eusebiem v glavni vlogi. Favorit je bila upravičeno Benfica, ki je tudi napredovala. Naslednje slovensko portugalsko srečanje je potekalo v septembru 1992, ko se je v prvem krogu pokala Uefa Benfica pomerila z NK Izola. Zopet je napredovala Benfica. Tretje srečanje pa se je zgodilo pred kratkim, ko je NK Maribor v skupinskem delu Lige Evrope leta 2011 gostil SC Brago. Portugalski klubi so v Slovenijo prihajali vedno kot favoriti, a zmagali le proti NK Izoli. Vse preostala tri srečanja so se končala z identičnim rezultatom 1:1.

Matjaž Ravbar in Daniela Ribeiro

IZKUŠNJA OGLEDA TEKME NA LIZBONSKEM STADIONU LUČIDerbi Benfica – Sporting (31.8.2014)

Najprej moram priznati, da še nisem bil na nogometni tekmi. Po tv sem pogledal tu in tam kakšno finalno tekmo. Vendar, ko si na potovanju, si dovzeten tudi za nove stvari, kot je na primer legendarni derbi med Benfico in Sportingom. Vse se je začelo s poplavo rdečih dresov, ki se je počasi premikala proti domačemu stadionu. Od daleč se je slišalo hrumenje tisočerih navijačev in prijateiju Urošu so dobesedno stale kocine po konci. Na stopnišču stadiona se je čutilo vibracije in v meni je raslo navdušenje nad kolektivno ekstazo. Nenaden pogled na 62.000 navijačev, ki skačejo, mahajo z zastavami, na vse grlo pojejo pesmi je res trenutek, ko ostrmiš. V hipu, ko se je pojavil orel, ki se v velikih krogih spušča proti zelenici in pristane na grbu Benfice, je zame tekma postala drugotnega pomena.

A EXPERIÊNCIA DE ASSISTIR A UM JOGO NO ESTÁDIO DA LUZDerbi Benfica - Sporting ( 2014/08/31 )

Primeiro, eu tenho que admitir, eu nunca fui a um jogo de futebol. Na TV eu vi aqui e ali uma final. No entanto, quando está a viajar, é rmais receptivo a coisas novas, como o lendário derby entre o Benfica e o Sporting. Tudo começou com uma enxurrada de camisas vermelhas, que se move lentamente em direção do estádio. De longe , ouve-se o barulho de milhares de espectadores e o meu amigo Uros fica muito entusiasmado. Na escadaria do estádio sentem-se as vibrações e cresce o entusiasmo pelo

êxtase coletivo. A visão repentina dos 62 mil fãs a saltar, agitando bandeiras, todas as gargantas a cantar músicas é

realmente um momento em que deixa qualquer um sem palavras. Em um piscar de olhos, quando aparece a

águia, que voa em grandes círculos e desce em direção ao verde e cai no brasão de armas do Benfica, o jogo para mim tornou-se de importância secundária.

Dejan Veranič

Page 7: Sardinha 6 :: The Portuguese-Slovenian Culture Magazine

[7]

CAPOEIRA EM LIUBLIANA CAPOEIRA V LJUBLJANI»Quem nunca jogou capoeira ainda não sabe o que é bom«

Capoeira é uma das atividades mais importantes e generalizadas da cultura brasileira. É uma mistura de tradições de luta, dança, música, jogos, folclore, etc. Evoluiu através de séculos de vida em escravidão, no Brasil colonial entre os membros de tribos africanas e de outros povos indígenas de maneira a preservar as suas tradições, cultura, manter a vitalidade e, assim, fortalecer o corpo e mente na luta pela sobrevivência.A escola Capoeira Senzala Eslovénia, sob os auspícios do mestre brasileiro Luis Claudio, permite que as pessoas de todas as idades e habilidades desenvolvam o contato com o seu corpo, a manutenção da aptidão física e da comunicação física.Capoeira é uma arte marcial culturalmente rica e permite que as pessoas conheçam toda uma nova cultura brasileira, música, dentro e fora da capoeira e, portanto, também com a língua Portuguesa, costumes e folclore.Capoeira adota qualquer pessoa. Capoeira não tem fronteiras, limites. Esses estão apenas nas nossas mentes.O treino de Capoeira é realizado em Ljubljana todas as terças e quintas-feiras no SD Tabor (Tabor 13, Ljubljana) e em Kranj todas as segundas-feiras e quartas-feiras na Escola Simon Jenko Kranj (Cooperativa 11, Primskovo - Kranj).

»Kdor ni nikoli igral capoeire še vedno ne ve, kaj je dobro«

Capoeira je ena najbolj izrazitih in razširjenih dejavnosti brazilske kulture. Je zmes borbe, plesa, glasbe, igre, ljudskega izročila…Razvijala se je skozi stoletja življenja v suženjstvu kolonialne Brazilije med pripadniki afriških plemen in ostalih indogenih ljudstev, ki so na ta na in ohranjali svojo tradicijo, kulturo, vzdrževali vitalnost in s tem krepili telo in duha v boju za obstanek.V šoli Capoeira Senzala Slovenija pod okriljem brazilskega mojstra Luis Claudio- a želimo omogočiti ljudem vseh starosti in zmožnosti razvijanje stika s svojim telesom, vzdrževanje telesne kondicije in telesne komunikacije. Capoeira je kulturno bogata borilna veščina in omogoča, da se ljudje spoznajo s celotno brazilsko kulturo, glasbo znotraj in izven capoeire in s tem tudi z portugalskim jezikom, običaji in folkloro.Capoeira sprejme vsakogar, brez predsodkov. Capoeira nima mej, meje so le v naših glavah.Treningi capoeire potekajo v Ljubljani vsak torek in četrtek v ŠD Tabor (Tabor 13, Ljubljana) in v Kranju vsak ponedeljek in sredo v OŠ Simon Jenko Kranj (Zadružna 11, Primskovo – Kranj).

www.senzala.si - 040 433 694 - [email protected]

Živa Ajdovec

Page 8: Sardinha 6 :: The Portuguese-Slovenian Culture Magazine

[8]

TARTE DE MORANGOSIngredientes:1 rolo de massa folhadacreme francês morangos geleia de marmelos Preparação:

Numa forma de silicone em formato de coração cubra com a massa folhada, dentro da mesma, coloque grão de bico e leve ao forno até a massa folhada ficar douradinha. Depois coloque o creme (quem não tiver este creme pode colocar o de pasteleiro) dentro da tartelete e os morangos em metades. Por fim, pincele com geleia de marmelo para dar brilho e voilá uma tarte bem, saborosa.

Sestavine: zavitek listnatega testasmetanajagodeželatina Priprava:

V pekač položimo listnato testo in pečemo v pečici, dokler testo ne otrdi. Pečeno testo namažemo s stepeno smetano in vanjo polagamo razrezane jagode. Vse to prelijemo z želatino. Pa dober tek!

CAFÉ COM A AVÓ KAVA Z BABICO

Hoje em dia, é comum encontrar nas casas portuguesas uma cafeteira elétrica pronta a cozinhar por si o primeiro café da manhā. Também as máquinas automáticas de expresso têm vindo a firmar o seu lugar no mercado luso mas na Eslovénia muitos ainda preferem preparar o café na cafeteira à moda antiga. A água é fervida numa cafeteira de cobre ou alumínio e em seguida o café é deitado sobre a água a escaldar. O conteúdo é então fervido várias vezes até a borra desaparecer do topo. No final é deixado a repousar durante um a dois minutos antes de servir. Há quem, seguindo velhas sabedorias, reserve metade da água fervida e a volte a juntar no final, para ajudar no assentar das borras.No Portugal dos nossos pais e avós havia similarmente c a f e t e i r a s d e alumínio e antes disso, de esmalte. Ainda sem fogōes a gás , a ca fe te i ra e ra aquecida na fogueira e no final molhava-se uma brasa no conteúdo para ajudar a assentar as borras. Eram tempos em que tudo faltava e tudo se aproveitava e muito frequentemente as borras era deixadas para uma próxima tirada. O açúcar também escasseava, daí que por vezes o café da tarde fosse adoçado com mel ou com rebuçados de alfarroba.O café que se consumia normalmente era misturado com cevada e chicória torrada e comprava-se avulso em casas da especialidade que o moíam na hora ou já dispunham de misturas próprias. Na aldeia dos meus avós não havia quem vendesse café, por isso pedia-se às sardinheiras para o comprarem na vila, quando estas para lá iam descalças, vender o seu peixe.

Danes je električni aparat za kavo povsem običajen aparat portugalskih gospodinjstev. Tudi avtomat za pripravo espressa se je že povsem udomačil. V Sloveniji se po drugi s t ran i , še vedno ra je kuha kavo na 'tradicionalen' način. Najprej se kavo zavre v bakreni ali aluminijasti džezvi/lončku, kavo pa se doda, ko voda kipi. Tekočino se večkrat zavre, dokler se kava ne posede na dno.Tako pripravljeno kavo se pred postrežbo pusti počivati nekaj minut.

Nekateri jo pripravljajo tudi tako, da odlijejo del vroče vode, in jo nato

dodajajo na koncu, tako da se kavna usedlina počasi

posede.

Tudi moji stari starši na Portugalskem so nekoč imeli doma džezve narejene iz aluminija, in še pred

tem, iz emajla. V tistih časih kave niso

kuhali na plinu, ampak na ognju. V tem primeru

se je ognju dodajalo oglje, zato da se je kava posedla na

dno.To so bili časi, ko je vsega primanjakalo, in pogosto so kavno usedlino uporabili še nekajkrat za pripravo kavnega napitka. Primanjkovalo je tudi sladkorja, zato so popoldansko kavo včasih sladkali z medom ali z sladilom iz rožičev. Kava, ki se je takrat kuhala,je bila narejena iz mešanice praženega ječmena in cikorije in se je kupovala v specializiranih trgovinah, kjer so ti zmleli zrna na licu mesta ali pa si kupil že pripravljeno mešanico. V vasi mojih starih staršev ni bilo prodajalne kave. Ljudje so običajno dobili kavo tako, da so zaprosili ribiče, ki so odhajali v mesto prodajat svoje ribe, naj ob vrnitvi prineso tudi kavo.

Artigo: José M. Salgueiro & Saša Janežič

Foto: Amélie Helga Lundahl

Segundo Episódio Drugi Del

JAGODNA KROSTATA

Page 9: Sardinha 6 :: The Portuguese-Slovenian Culture Magazine

[9]

Fotos por João Pita Costa

COST

A DA

CAPA

RICA

Popotna FotografijaFotografia de Viagem

Page 10: Sardinha 6 :: The Portuguese-Slovenian Culture Magazine

A sua Sardinha chega finalmente às bancas depois de um longo e agitado Verão. O tempo este ano não foi o mais agradável, nem em Ljubljana nem em Lisboa, mas houve casamentos e aniversários e nascimentos e festas de várias origens para nos deixar bem animados e com bastante fôlego para o Inverno que se avizinha. Bem antes ainda há muita castanha para provar e bem hajam aqueles que fazem agora o novo vinho. Voltamos em Dezembro numa edição natalícia com muitas

novidades. Até lá os nossos melhores desejos.

V a š a S a r d i n h a s e končno vrača po dolgem in dinamičnem poletju.Čeprav vreme ni bilo najboljše, ne v Ljubljani, ne v Lizboni, so nas v dobro voljo spravljala praznovanja porok, ro jstev, rojstnih dnevov in nas napolnila z energijo za prihajajočo zimo. Še pred zimo nas čaka še sladkanje s kostanji in okušanje novega vina. Mi se zopet vrnemo v decembru z novoletno obarvano števi lko revi je in vel iko novostmi. Do takrat pa srečno!

No dia de S. Martinho, mata o teu porco e prova o teu vinho.

Na dan svetega Martina, ubij prašičain poizkusi svoje vino.

APOIOS

J.P.C. & D.C.

COLABORADORES SODELUJOČIJoão Pita CostaDijana Pita CostaMatjaž RavbarDaniela RibeiroJosé M. SalgueiroSaša JanežičŽiva Ajdovec Dejan VeraničMankica Kranjec

PODPORNIK

UVODNIK

EDITORIAL