SjTQBQDNíl SLOffENlíflVICTOR MARTINEZ 50

Buenos Aires

Registro Nacional de la PropiedadIntelectual N9 260254

Año (Leto) VI.

" E S L o V E N 1A LIBRE"

GUSIIO SLOVEHCEV V JU2HI «MEBIKI

Buenos Aires. 15. oktobra (octubre) 1948

la Táctica Comunista DeseumascaradaAl descubrir las autoridades po

liciales argentinas el complot contra el Presidente y su esposa, seenredaron los dirigentes comunistasde tal manera que salió a la luz sutáctica y el alcance de sus planesescondidos. Al día siguiente al descubrimiento del complot se apresuró el diario comunista "La Hora"a condenar el complot de una ma-nera propia. Todos los elementos

vizoila e la "dictatura del proletariado mundial". En todo país donde lograron imponerse .los comunistas bajo el título del "Frente deLiberación han introducido la dic

tadura más brutal qué • jamás sehabía visto. -La mitad de Europa girne zahora

en la esclavitud por que no .huboquien quite al comunismo el disfraz con tiempo. Lo mismo puedetocar también a los • pueblos americanos si ,no escarmentaran de ladesgracia europea.

SE VEDNO BREZ RAZCISCENJAKo se je pretekli mesec zacelo zase-

de la tendencia comunista arrenga- ' Orgranizacije zciruzenih narodov v^ PlíTlTH on in í_i._ 1 »_Parizuron SUS .masas para que condenen

ese acto infame de los "mercana-rios del capitalismo extranjero" ycontra los "opositores d©( la afirmación de la soberanía argentina."Pero resulta que en todos artí

culos y arengas sobresalía comoobjetivo exclusivo el "romper lasperversas Intentonas extranjeros" y"condenar el imperialismo yankee,a decir del USA".El nombre del Presidente General

Juan D. Perón y de su Esposa María, Eva Puarfe de Perón, contraquienes iba dirigido el complot,apCTtCE) £>i ¿C a.fíeiiCÍOrió. -no

ve, cjue el objetivo de esa periódicoy del comunismo era bien diferentedel quien persiguen los auténticosy sinceros patriotas argentinos.- Ni bien transcedió que en el complot tenían metidas sus patas también el comunismo, se acollaron lasíilipicas comunistas como cortadas.No 'preveían la posibilidad de serdesenmascarados sus preparativospora echar a la Nación en el caosmediante sus columnas preparadospara, el caso.

Así se puso de maniíiesto que elcomunismo en la Argentina persigue los mismos objetivos en todaspartes; hacer lo que íavorece losplanes de Moscú" en preparar terre-rio para la revolución comunistauniversal. El comunista auténticojóihás puede entender primeramente los intereses nacionales de, supatria sino que tiene que subordinarse exclusivamente a las con

signas que le da el PC dirigido desde Moscú. Dado que los Sovietsestán ahora en conflicto con USAaprovecharon gustosos oís comunis-stas argentinos, pero no para cori-denor el complot como argentinossino bajo las consignas soviéticos.Así se comprende porque las filípicas comunistas atacaban primeramente a los yankees el enemigosoviético principal y recién en el segundo lugar condenaron el complot mismo, al cual ellce mismosplaneaban.La historia de los pueblos euro

peos en el último decenio po-ne'en evidencia de que los .comunistas eri todos los países buscaban en todo momento como sacarprovecho por su causa en cualquiera complicación cnreáda. Jamás Jesimportaba el bien de su patria,siempre trabajaron en cxDmo escla-

, se je ponovilo isto, kar ze vescas spremlja mednarodno politiko podrugi svetovni vojni, namrec tole: tisti,ki misli, da je s Sovjetsko Rusijo mo-goce doseái kak sporazum, se moti se

vo atomskih bomb ali pa na objavovseh podatkov o tem, kaj je s to atom-sko energijo. Edino v tem je torej zasovjete bistvo vsega in v tem se tudiopaza, da je áe vedno njihova najvefijaslabost. Vse zadeve zeneje samo zara-di tega tako na ostrino, ker sami se ne

manj: niti ene tocke dnevnega reda — vedo, kako dalec je napredovalo nacrtnoin teh je okrog sto — na pariskem za-sedanjü ni bilo mogoce urediti tako, dabi Sovjetska Rusija s svojimi sateliti nebila drugaénega mnenja. Prelom medzahodom in vzhodom je tedaj popolen invse" kaze tako, da je mozen le se zadnjiin odlocilen "pogovor", ki ga pa neopravljajo vec dipJomati, ampak gredov ospredje glavni stani raznih vojska.Jn rudnu! Ediao v tem' oziru je zahodpred vzhodom, kajti za bodocega glav-nega poveljnika oborozenih sil na zaho-

du je bil-pred dvemi tedni imenovan po-veljnik angleskih vojnih sil med vojno,raarsal Montgomery. Ta bo poveljevalvojskam, ki bodo branile takozvane

drzave zahodnega bloka, to je Belgijo,Nizozemsko, Luksemburg, Francijo in

Anglijo.

In to je tudi eden redkih ukrepov, ki

jih je bil zmozen zapad. Sicer se

pa iz tega zasedanja Zdruzenih narodovV Parizu vidi, da so zahodhe drzave ved-dno samo se v obrambi. Sovjetska Ru

sija je se tista, ki lahko iz razgo-vorov in posvetovanj ustvarja tako

stanje, kakof si ga zeli in ki diktira kako se naj razvija razpxava o kakenvprasanju. Pri treh glavnih tockah tega zasedanja in sicer pri obravnavi oatomski energiji, pri vprasanju berlin-ske blokade in v vprasanju razorozitvemora vse dakati na to, kaj perece so-vjetski delegat. Ta pa na sejah varno-stnega sveta, kjer je bila Sovjetska Ru

sija obtozena, da je zaradi berlinske blokade postala napadalka, sploh ni spre-

govorila besede in se Visinski vsem dru-

gim, ki govore tehtne besede, le na-smiha; kadjjr bo prikipelo do viska, borekel "veto" in vamostni svet bo v taki

zágati, kakor si to zeli sovjetski dele

gat. Pri obravnavi vprasanja atomskeenergije je sovjetski delegat onemogo-cil sleherni napredek glede bodoce sve-tovne kontrole nad tem najstrasnojáimorozjem. V vprasanju omejitve obroze-vanja pa je Visinski ponudil, da delnopristane na pregled sovjetskih oboroáe-nih sil, \ ce se poprej vsi drugi odloíijona objavo podatkov o delui svoji razo-rozitvi — in pa ce Amerikanci objavijo

toéne podatke — o svoji atomski obo-rozitvi.

Tako se v vseh vprasanjih, ki so. nadnevnem redu, sovjetska delegacija ne-

prestano vraía le na eno in isto: odpra-

cborozevanje z atomsko energijo. Moznoje iz tega tedaj sklepati s precejsnjogotovostjo, da sovjeti atomske bombese nimajo; sicer jo bodo cez nekaj letlahko imeli, toda atomska energija jedanés ze tako posplosila izglede za nove nacine oborozitve, da bo Stalinovavojska (verjetno) zelo v ozadju, kadarbo izbivjhnil trenotek zadnjega obracu-na.

In strah pred obracunom je tisti, kizene zahodni svet v tako dobo skraj-ne potrpezljivosti in v neko podrejenostsovjetskih napadalnosti, ki bi je sicerdrugace ne bilo mogoce razumeti. Innajnizjo stopnjo je zahodni blok dose-gel v tronotku, ko je predsednik USATruman hotel v sredi pariskih bojev po-slafi na neposredni razgovor s Stali-nom vrhovnega ameriskega sodnika Fre-da Vinsona. Toda drzavni tajnik general Marshall je odhitel iz Pariza v

Washington in kmaUi nato je bilo objav-Ijeno, da Vinsov v Moskvo ne pojde. Naobeh krilih zahodnega pa sfa dva spre-govorila yelíke govore: v Anglijí je go-voril Churchill, ki je rekel, da je trenotek tak, da se lahko svet ohrani v svo-

bodi pred' rdeco tiranijo samo tedaj, ¿eUSA Bvojih skladisÉ atomskih bcmb neunici, V Spaniji je pa govoríl general

Franco, da more Spanija v boj proti ko-munizmu postavíti en miljon vojakov. 'Posredovalni poskusi argentinskega

zunanjega ministra Bramuglie, ki jeskvjsal najti kak dogovor za odpravoberlinske blokade, so obticali v neuspo-hu zaradi sovjetske nepopustljivosti. Za-hodni zastopniki ze govore, da bo bloka-da Berlina t'rajala cez vso zimo. Na

vzhodu pa se napoveduje, da misli Sta-lín vse drzave svojega bloka povezatiV nekaksno vzhodnoevropsko federacijo.Tam, kjer stoji danés sovjetski vojak ssvojo pusko, bo torej ostal se naprej incakal na povelja. Na mirovno pogodboz Neracijo nikdo vec ne misli, na to pa,da je treba nato skleniti se skupno mi

rovno pogodbo z Japonsko pa sploh nitreba veé misliti.

Anglelka kraljevska druzina verjetno nq bo mogla nastopiti svojega napo-vedanega potovanja v Avstralijo v za-cetku prihodnjega leta, ker bojna ladjaVanguard zaradi napetega svetovnegapoloáaja ni vec na razpolago.

■ giOH I«« S«o o

üCC

FRANQUEO A PAGAR

TARIFA REDUCIDA '

Concesión N9 3824

No. (átev.) 20.

Tridesetleiníca slovenske

Avstrije29. oktobra 1918 — torej pred

tridesetimi leti — so Slovenci raz-drli 600 letno odvisnost od av-stroogrske monarhije ter po tisoc^letju zopet zadihali v svobodi. Odtedaj je ta dan slovenski narodnipraznik. In ne bi Slovenci v tujinistorili prav, ce se ga ne bi spomni-lí, predvsem se latos ob pomembniobletnici, in zlasti se, ker smo pad-li V novo, se hujso odvisnost in ca-kamo hrepenece podobnega dne, kibi zopet za trajno — ne samo zanekaj mesecev, kot tedaj — osvo-bodil vso in zdruzeno Slovenijo...

Majniska deldaracija leta 1917je zacela to gibanje za "zdruzitevvseh juznoslovanskih pokrajin vmonarhiji v samostojno drzavnotelo, ki bodi prosto vsake-ga gospodstva tujih narodov inzgrajeno na demokratskem teme-Iju". Ta monarhicni okvir pa se jev prihodnjem letu vse bolj odmi-Hl, kolikor bol' -ifi -Un .yih—.io .sinno in globino. Ko pa je ame-riski predsednik Wiíson sprejel vsvojih osnovnih "14 tockah" tudizahtevo po "samoodlocbi JuznihSlovanov", so se ti locili od Avstrije po zgledu Cehov, ki so 28. oktobra razdrli vezi z monarhijo, Slovenci pa drugi dan 29, oktoÍDra. 2epsr mesecev preje ustanovljenovjece V Zagrebu pod predsedstvomdr. Korosca je pripravilo vse po-trebno za prevzem oblasti; 30. oktobra je bila imenovana prva slo-venska viada s predsednikom Po-gacnikom na celu, imenovana sicerod Narodnega vjeca v Zagrebu,toda s posebno oznako, da ima po-poíno oblast nad vsem ozemljemkjer prcbivajo Slovenci, le nadIstro V zvezi s tamkaj.snjim hrvat-skim drustvom! Tako je tedaj po-.stala resnióna in prVa ZdruzenaSlovenija po tisocletnem preneha-nju pod sJovenskimi knczí.Toda dogodki na to so jo záceli

ckrnjevati ob mejah: po italijan-ski "zmagi'' (ko so slovenski voja-ki zapustili bojisce) pri Vittorio,.so Jtalijani prisÜ prav do Vrhnike,kar so Jim v tajnem paktu v Lon-clonu 1. 1915 dovolili tudi velikizascitniki Slovanov — Rusi! NaKoroskem smo izgubili plebiscitnajvec po zaslugi — italijanskegasvetovalca pri komisiji. V Jugosla-viji nam je notranjo moc oslabil1. 1921 uzakonjeni centralizem. Vsedanji na zunaj samdstojni "re-publiki Sloveniji" pa ne samo, danismo dobili nazaj svojih zgodo-vin.skih ali vsaj etnograsfkih mej,se zapravili so nam jih s svoümzagrizenim pristaStvom komuniz-mu, p3 tudi sicer se je ponovilstvarni centralizem v se hujsi kotpredvojni obliki. V tridesetletnico

(Nndaljevanje na 2 strani)

SVOBODNA SLOVENIJA

"Zavesa sovraitva naj padel• rala v nasprotje s staro domovino ín

Mislímó na slaro-naseljence v Argén- Mi pa smo priáli z nase zemije nagi jjh ¿ene v razdiranje nove... Se je cas,tini, ki so postavili med ñas "zelezno in bosi, toda — svobodni. Zdaj smo t»a da se odpovedo svetovni revoluciji ki jezaveso", da se ne okuzijo od nasega se ne sucemo po pisu iz meha nekakega cilj Korainforma, kot je se cas, da pu-"izdajstva", od nasih "krvavih rok". "predstavnistva" nase Domovine, ko ve- ste "titovstvo", ki je oropalo domovinoNíso ñas sprejeli kot rojaki rojake, brez mo, kaj to' "predstavnistvo" predstav-' starih mejnikov Trsta, Gorice in Celov-belica prihajajoce v novi svet, ki ga Ija in kako je prtSlo do njega: po grma- ca... javno taji nacionalizem... in jeoni dobro poznajo in bi jim marsikaj dah mrliéév najboljsih slovenskih sinov ubilo v domovini svobodo. Pisma "Sta-lahko pomagali; ne: obdali so se ze prej in po izdaji Zahoda svojih najzvestejsih roslovencev" samih, ki so sil za propa-z oklepom sovraStva, in namesto od- zaveznikov. Mi, ki smo prisli sem, smo gando nazaj, so vam dovolj kricec opo-prtih rok, so prihajali z zvizgom in iz- nosili s sabo vse te mucene smrti, da z min za dogodke sedaj v domovini; pri-zivanjem pred na§ "hotel" — po naroci- njimi izpricamo svojim' rojakom Res- hodi sorodnikOv, bratov in sester ki solu bogvekoga. 2e od vsega pocetka je nico. Nismo nicesar prejeii od njih'— prisli sem kot "faegunci" pred ko'muníz-postavil ta nekdo sovrastvo med ñas in toda notranje bogati smo brez sovra- mom, so vam ziv komentar dogodkov'vas, da bi se ne razodela resnica: mi pa átva in molce sli na vsakdanje dele, da kí so se vrsili doma med v ' • r '— "miadi Sloyenci" — smo .sli moláe mi- pe vkljucimo plodno v novo domovino. In mar ¿e dozorel cas da d ^mo toga zidu, dobrohotno odpugeajoC ta'dobrohotni molk z naSe strani je pi-e- vrastvatistim, ki ne vedo, kaj delajo. Z vese- bil steno sovraátva in organiziranega metno od vrha in se ro^emoIjem pa smo sprejeli roko, ki so nam jo odporá proti nam, ki se zdaj razsiplje bezni kot sinov'i iste krvi do ist Hprozili V bratski Ijubczni redki, a vse- sama od sebe, brez nasega udara. "Na- vine, ki bi jo radi videli v 'ga spoStovanja in zahvale vredni posa- vdusenje" za Tita se umika novemu - svcbodno in Bogu nosveJLnímezniki. Tako smo se sami - skoro "navdusenju" za Kominform: ' razdor Ali ni ta Ijubezen do iu. -brez pomoci rojakov, kakor so je bili de- stopa med "Staroslovence" in z njím in monejSa kaokr pa vezlezni V obiini meri emigranti drugih na- razocaranje nad samim seboj. Iz razoca- "ki razpada sama v sebi'"'rodov (Nemci, Hrvati, Ukrajinci, itd.) ranja se redijo spoznanja: danés ze price podiranjn velike Lazi 1- postavili oa noge. Na voliko jo™ di-a- maogi _ in vedno vea! _ vedo, da so pade tudi "zavosa sovrastva" med Tgih rojakov... .,n v .spoananje marsiko- bili sapeljani po propagandi in lazi; - mi! Cas je dozorel. Kolo se zoneTvrttga, da msmo sodrga, izvrzek na^da, treba je, da sedaj po tem notranjem kaj ce ne boste jutri vi iskali nai roke'tomvee Narod sam v najboljsi izberi, , roKe.avantgarda tistega zdravega jedra, kitloma tiho trpi in caka i'esitve izpod naj- w v •« trvecjega svetovnega tiranstva. Posta- JE E^^A. A.RGffEP'íXIX^Ivljeni smo bili sem, da se odprejo oci, kiso bile doslej zamrezene z .umetno ko-preno, in da se roka, stisnjena protinam v pest, odpre v bratski prijateijskistik.

Vcasih premiáljujcm pota staroslo-vensk. "navdusena" v zadnjih petin-clvajsetih letih na argcntinski zemlji.Vidim zelo vijugasto pot: begunei izpoditalijanskega fasizma, ki so iz Ijubeznido Velike Jugoslavije, njene enotnosti

~rn--LTtmOSii;—¿üjjÚíjLtij 'bvuje' iiuiriuve, Sose Jíajprej vrgli z navdu§enjem v jugo-slovansko podobo nasprotnega fasizma— V orjunastvo ter obsojali v krajnimeri vsak komunizem. Od tod je vodilapot V Icoketiranjtí s t.ukajsnjim socializ-mom, zlasti po veliki gospodarski krizi.Pred vojno pa celo s "klerikalizmom",kot se je izrazil neki "stari Slovenec",ees, da je bil tak duh na poslanistvu. Stém je zadel zebelj na glavo: 'kakrsnoje bilo oficielno zastopstvo rodne drzavetukaj, tako je biln gnetena imigracija, kije kulturno ¿ivela od njegove pomoci.Zato je bilo med vojno tako navdusenjeza Mihajlovica kakor nekaj mesecev po-znejo za Tita, zbirali so se zavoji bla-ga in denarja in se posiljali tja tistim,ki so ze prej pokradli in izropali nasedomove; med tem ko smo mi nagi in za-nicevani lezali na pogradih koncentra-cijskih taborisc... In ta duh je vla-dal tu, ko so prisli nasi prvi "beguneiizdajalci". "zlocinci", "morilci"... med

vzlikali morilcemMihajlovica, ki so ga prej povzdigova-li v nebesa. In se niso cudili sebi: dovolj, da je prisel -fcak uknz-od tam,-kjerobracajo zastave...

(Nadaljevanje s 1. strani)tega svetlega, spomina prve svo-bode je ñas pospremila samo zeljapo novi, cim prejsnjí in cim popol-nejsi svobodi, neodvisnosti, inzdruáenosti cim vec nasega sloven-skega, se sedaj zivo slovenskoutripajocega ozemlja.Imano sícer tudi sedaj svoje

"majniske dc-klaracíje", toda ni sepredsedníka Wilsona — in kje jedan, ki bo kot pred tridesetimi letírazgibal do dna srca vso Sloveni-jo;in jo dvignil iz sedaj umetnega-dima rdecega ognja lazne svobo-de V pravo, cisl;o svobodno Sonee?

Dne 8. oktobra jé pvezident rep»jblikegeneral Juan D. Perón, slavil svoj 53.rojstni dan. ólar.i vlade, senatorji in po-slar.ci .so se tega dne podali v vladnopalaco in predsedniku Tzrazili svoje ée-stítke.

"Dan rase" je íetos vsa Argentinaproslavila z veJikimi slovesnostmi. Ura-dne slovesnosti so dobile se poseben si-jaj zaradi tega, ker je spanski zunanji..cftiisrer-g. Artálo" uradno obiskal ar-gentinsko vlado. Njemu na cast in vproslavo praznika je prezident generalPerón prlredil veliko slavnost v gleda-liscu Colón.

Volitve za sprémembo ustave bodoprvo nedélje v decembru. Peronisticnasti-anka bo zaóela s svojo volilno kam-panijo cine 20. oktobra.

Gospodarski svet je imel pod predsed-stvom g. tóirande vec sej in je zlastiobravnaval razne financne dogovore zdrugimi drzavami. Zlasti se pripravljadogovor o nakupu in prodaji z Brazili-jo in Poljsko. Tudi o tem, kako zavretiinflacijo je obravnaval gospodarski svet.

Mednarodni kongres svetoviie zvezepisateljev in glasbenikov se je zacel dne11. oktobra v Buenos Airesu. Na kon-gi'es se prisli zastopnikí iz vseh drzavizvzemsi zastopnikí iz Rusije in nje-nih satelitov. Na dnevnem reda je zlastirazprava o zasciti avtorskih pravic.Kongres, ki zboruje v prostorih argen-tinskega parlamenta, je odprl predsed-nik republike general Perón.

- .1 omanjkanje papírja je vlado prive-dlo do tega, da je moi-ala odrediti, v ko-liksnem obsegu smejo dnevniki poslejizhajati. Odredba se je zacela izvajati vnedeljo dne 10. oktobra in sta zlasti"Prensa" in "Nación" pri svojih nedelj-skih izdajah ukiníli celo vrsto stalnihstrani. Omejitev uporabe papírja za tiskje V zvezi s tem, da ni mogoac doloci-ti vecje kolicinc deviz za nakup papirjaV mozemstvu. Pac pa je sklenila viada zvsemi svGdstvi pospeSevati razmah pa-Pirno industrije v Argentini.

Mladoletnim delavcem in namescen-bodo poslej od niezd odtrgavali po 10odstotkov in tudi od letne zakljuéne na-giada Jim bo odvzeta enaka vsota, kibo nalozena kot vioga v poátno hranil-mco. Te nalozbe bodo zajele vse miadoletne moske in áenske osebe od 14 do

18 leta in so obvezne. Vsem tem bodoizdane hranilne knjizice, ki jih bodosmeli pr.osto uporabljati áele po 18. leta starosti. Ce pa ima miadoletni hranilne knjizice se iz drugih virov, lahko stemi svobodno razpolago tudi pred 18.letom starosti.

Kongres asuncionistov, ki je ̂ raJ vo-dlWje franciskansfcih provine v JuzniAineríki in mnogo drugih znanstvenikovin teologov, se j'e vrsil v prvi polovicioktobra v Buenos Airesu. Na kongresuso zlasti obravnavali gradivo, ki se na-nasa na priprave, da se dejstvo o Mari-jinem Vnebovzetju proglasi za dogmo.Kongresá se je udelezil tudi generalfranciskanskega reda p, Peraníoni. ki jebil za to priliko ves cas gost argentin-ske vlade.

Notarji ¡z vseh latinskih drzav svetaso.priredili svoj mednárodni kongres vFaenes Airesu. Prve seje se je udeleziltudi predsednik republike general Pe-ron, ki je delegátom spregovoril po-zdrav v ímenu argentinskega naroda.Kongresa se je udeleáila veliká skupi-na notarjev iz Spanije.

STALNA KOMUNISTICNA

gonja proti veri

Izvrsevanje verskih duznosti vTitovini je zelo tezko. Titovci vsa-ko nedcijo g-onijo Ijudi jia poljskadéla prav ob casu, ko je v cerkvisluzba bozja. Celo na VplikonncJionedeljo so komunisti v neki fannapodili vse kmete v prazniénihoblekah na polje, kjer so moraliobdelovati njive. Ker 'vernikí nemerejo stalno zahajati v cerkve,pon,ekod pri masah ni dosti Ijudi.To pa potem izkoriícaja Titovi komunisti in cerkve zaradi "pomanj-kanja potrebe" zapirajo. Zaprtecírkvé spreminjajo v skladisca. Tose je ze ponovno zgodilo v Banaiuin ostalih krajih na Hrvaskem, patudi se V Sloveniji.

Na praznik Vseh Svetnikov bo popol-dne obred za rajne na Cakariti pred ju-goslovansko grobnico, ki je naravnostod glavnega vhoda po prvi diagonali nadesno fia prvem kriziéóu.

V nekaj vrslitahWinston ChuMhill je govoril 9. okt.

na letnem zborovanju brit. "konservativ-ne stranke. V zvexi , sovjet-skim aadrzanjem v bertiasi^e,^ vprasa-nju je deja!, da se tretja svetovna voi-na med Sovjetsko svezo iu sahodniraidemokratskimi drzavami bliza zdrzno silo. Zdruzeiie Ameriske Drzaveje pozval, da ne smejo izdati tajuostlatomske bombe. Ce bi Araerika to sto-rila, bi bila ona odgovorna za smrt svo-bode clovestva in bi tak njen korak po-menil tudi samomor. Sovjetska zveza jeoborozena do zob. In tej sili je za za-varovanje miru in svobode treba posta-viti nasproti samo enako oborozeno silo,

Poljska je zacela utrjevati svojo za-hodno majo v Nemciji.

Zahodne evropske drzave so ustano-víle skupni generalstab. Za naceinikatega staba je imenovan sef brit. impe-rialnega gen^ralnega staba marsalMontgomery, za poveljnifca sohozem-skih. vojsk teh drzav je poatavijen DeLattre de Tassigny, za poveljnika vsehpomorskih sil viceadmiral Robert Jeau-jard, za poveljnika letalskib sil pabrit. Ict. rharsal sir James Rob. Enaprvih nalog generalnega staba zahod-nih evTopskih drzav bo po casopisnihvesteh organiziranje tajnih ofaorozenihoddelkov, ki bodo dobili potrebno izo-brazbo v solah za padalce in ki jih bodo potem V slucaja vojne med Sovjetsko zvezo in zahodninii demokracijamiuporabljali za spuscanje v Franciji, Ita-liji, Bclgiji, Holandiji, Jugoslaviji in vostalih drzavah.

Sovjetska vojska ima vojaske vajenad Berlinom ter s tem ogroz& varnostbritanskfh in amerískih letal, ki dova-zajo hrano v Bexlin.

Ameriska mornarica bo únela od 21.do 23. novembra velike pomorske vajeV Severnem Atlantiku, pri katerih bosodelovalo 65 bojnih ladij razlicnih ti-pov z 31.000 mozmi. Pri vajah bodo po-sebno pozornost posvetili unicevanju so-vraznih podmornic.

Sovjetska viada ni dovolila osebjuameriskega veleposlanistva v Moskvipotovanja v notranjost drzave. Ameris-.ka viada je takoj odgovoi-ila z enakimOTozjem ter je sovjetskega veleposlani-ka V Washingtonu obvestila, naj svojegibanje z 70 svojimi aradniki omeji naWashington.

Francijo je zuova preplavil val stavkrudarjev in zeleznicaijev. Na vec krajih je prislo do spopadov med stavku-jocim delavstvom in policijo. ¿elezní-carji so ponekod zasedli zelezniske po-staje ter so na njlh ustavljali vse prihajajoce vlake. Viada je zagrozila, dabo za vzpostavitev reda uporabila vojaske silo.

V CaÍ(ao-u v Peivju se je uprla sku-pina mornarjev. Poizkusi vstaje pa se niposVecíl, ker je vsa vojska osfala zve-sta vladi. V zaroto je bilo vpletenih vecprvakov tamoshje revolucióname strai\-ke. Viada je stranko prepovedala.

Komunisti na Cegkem so izdali zakonza zascito repablike, t. j. sedanjega ko-munisticnega rezima. Po dolocilih tegazakona je vsaka opozicija protizakonitain bodo zato sedaj vse politióne nasprot-nike preganjali in jih poáiljali v kon-centracijska taborisca. To so zaSéti zedelati s clani Orla ín Sokola.

Na Kítajskem so stopili v borbo s komunisti prvi vojasící oddelki, ki so jihizsolali in oborozili Amerikanci.

V Rimú je 11. oktobra zacela razpravaproti biv. marsalu Grazianiju.V sovjetskf^zoni Y Némciji so opazili

velike premike sovjetske vojske.

Stev. 20. svoiíooNA slov:niia

Novice iz SlovenijeSmrtna obsodba v Ljubljani. Pred

yubljanakim okroznim sodiscem so kormunistí obsodili na smvt Kovacica Aloj-Z4. Ocitali so mu, da je bil med vojnopomagac poveljnika "Crne roke".y Crnomlju. so nedavno zaceli popra-

med vojno porusen most cez Do-Micko. Déla so pa sedaj morali usta-v;ti, ker ni delovnih modi.

"Vzor nacrtnega gospodarstva". V'Cmomlju so pi-ed petimi meseci s pro-atovoljnim delom izkopali po glavni uli-ci jarke za kanalizacijo. Jarki so pa sesedaj nezasíati in délo ne pride nika-.mor naprej.

Skupno obdelovauje zemlje. V Ko-mendi pri Kamniku so 29. avgusta u-stanoviii kinecko obdelovaino zadrugo.Dali so ji ime "Dan vstaje". Pi-av takozadrugo so ustanoviJí v Mirni na Do-lenjskem. S skupno obdelavo zemlje; hoce komunizem doseci samo to, da bodoJJudje se bolj odvisni od njegovega re-¿¿¡na.

Komunisti ne poznajo pietete do nmr-lih. Na Rata je pokopanih ok. 5000 Slo-vencev, ki so urntli med vojno od lakoteV tamosnjem koncenti'acijskem tabori-scu. Pokopalisce je sedaj silno zanema-rjeno, Grobove je ¿e pi-erasla trava, skidzev sta pa dez ín gonce ze tudi izbri-Eala imena pomrlih Slovencev.

Proc od Riraa". S tem geslom titov-■ci doma ze nad ene leto izvajajo pritiskna katolisko pa tudi na pravosJavno du--hcvscino, naj bi ustanovili skupno "na-rcdno cerkcv", ki bi sodelovala s komunisti in katero bi komunisti seveda tudipodpirali. Kakor drugod tudi ta komunisti nlwajo prav" nobenega uspeha.

V Novem mestu Je veliko Jiezadovolj-stvo, ker Ijudje ne merejo nikjer dobitijaje, ceprav jih krajevna zadruga ima nazalogi. Z jajci namrcc razpolaga "Perut-nina" v Ptuju, ki pa ne da potrebnihnakazil. Tako leze jajea v posameznihskladiscih po vec mesecov in jih navad-no pvicno deliti potem, ko so ze vsapokvarjena.

V Ceiju so komunisti obsodili skupinobaptistov. Komnnisticni toziiec jim je

ocital vohunstvo, izkoriscanje verskihsestankov za blatenje "Ijudske oblasti",zbiranje gradiva o polozaju v drzavi indostavljanje teh podatkov vohunom tu-

' jih drzav. Glavni obtozenec Kunsec Ve-koslav je bil obsojen na 11 let, ostalih6 obtozencev pa na zapomo kazen od1 — 6 let.

Ljublj. kom. tisk ñapada nekaterapodjetja in jim ocita, da premalo skrbeza svbje ekonomije. Tako je tovamausnja V Konjicah prevzela 18,35 ha zem-IjiSca, ga zasejala z raznimi ziti, povrt-

• nino ten nasadila krompir in fizol. Zem-inlja pa ni hila právocasno obdelana. Ko-i-uzo in krompir je prerasJa trava, fizo-ia pa iz^ plevela sploh ni bilo mogocevideti. Plevel jo zadusíl tudi koruzo, zato so jo morali podoraíj in njive zase-jati z rapo in ajdo. Tega pa tadi nisoizvriili ob pravem casu. Tovarna obu-tve V Ljubljani ima posestvo na Bregu.Veliko njivo s kTompirjom je tudi pre-rasel plevel, na rodo^itnih njivah so vse-jali peso, je pa niso presadili in tudine vazredcili ter je sedaj debela kotvrtni korencek. Na vec njivah, kjer je

hiJo proso, raste sam plevel. ¿ito so mo-,gU pozeti samo na eni njivi, snopi so papctem zopet lezali vec dni na dezju, —Taksni so aspehi kom. "nacrtnega gospodarstva" V praksit

V krskem okraju so do sedaj sklení-b pet pogodb za strojno oranje. Kom.krajevni tajnik se ízgovarja, da ni mo-sel doaefii veéjih uspehov zato, ker ni-ma "papirja za uradovanje", ker refe-rent "ne reSuje aktov" in ker "20% <

traktorskega paika lezi zaracli pomanj-kanja nadomestnih delov".

Kom. listi V Ljubljani napadajo dg-hovnika Vodopivea iz Sv. Gotharda, kerje soferju, ki je v nedeljo vozil opeko,pa se mu je pokvaril avto, dejal, da "jeze prav tako!" Vedeti bi namrec moral,da so ob nedeljah prepovedana tezaskadéla.

"Fizkulturniki" v Kranju so popolno-ma odpovedali. Kom. listi jih napadajoin zahtevajo preiskavo.. Uciteljske premestitve. Kom. oblast

V Slcveniji je izvrsila velíke premestitveuciteíjstva. Kom. listi .bi'anijo te pre-mesütve itv priznavajo, da je v nekate-rlh krajih bilo zaposlenih na solah do70 % "tecajnikov".

V OZNí za Slovenijo imajo veéinoIjubijanski ih trzaski pokvarjeiici. Ostalikraji Slovenije v njej niso zastopani.Med Ijudmi nimajo. prav nobenega ugle-da in so povsod silno zasovrazeni.

Delavstvo -v Sloveniji, ki se je vcasihprecej navdusevalo za komiiniste, je danés razocarano in skrajno nezadovoljno-z razmerami, ki jih je üstvaril njihovlastni rezim. Ponekod je prislo ze dostavk, toda povsod je nastopila zloglas-

na OZNA ter postrelila organizatorjestavk.

V Sloveniji je v zadnjem casu price-ló primanjkovati tudi kruha. Na dezeliga dobivajo le delavci najtezjih katego-rij. Prehrana je stalnp slabáa. Sladko-rja V prosti prodaji ze vec mesecev ni.

Ljubljanski Ivan Bonac, lastnik zna-ne kartonaáne tovarne, je sedaj delavecv svojem bivsem podjetju. To je dobilza nagrado za tezke milijone, ki jih jemed vojno podaril komunistom.

Slika. iz Ljubljane. Promet malenko-sten. Avtomobila skoi'o ni videti, le pro-metnikov je na ulicah mnogo, ki ureja-jo promet s kolesarji.

Pri Sv. Pctru na Krasu so, v tamoánjikolodvorskí restavraciji stirje namcrsáenci: dva natakarja, eden.za blagajnoin ena natakarica. Imajo pa le stirí ko-zarce in v zadnjem casu px'odajajo samo Radensko vodo. Gostje morajo caka-ti dnig na dragega, da izpijejo in takopridejo do pijace.

V Sloveniji je veliko pomanjkanje kos.Kar jih pa debe, so slabe, ker so nareje-ne iz plocevine ameriskih konzerv.

Franc Koblar, ravnatelj biv. socialisti-ene Zadruzne zveze, je v svoji kom. ka-rijcri zasedel nov polozaj. Komunisti so^ga postavili za pi'edsednika Vrhovnekontrolne komisije za Slovenijo.

Slovenci v ArgeniiniBuenos Aire.s, 12. oktobra.

KOLEDAjR "SVOBODNE SLOVENIJE"bo prva knjiga slovenskih protikomuni-sticnih beguncev v Argentíni ín v vsohcstalih drzavah.

Poleg koiedarskega déla, pregleda ar-gentinske zgodovine in zemljepisnih tergospodar. podatkov nase nove domovine,bodo objavljeni tudi podatki s slikamio dosedanjcm zivljenju in udcjstvovanjuslovenskih beguncev po raznih taboris-cih V Italiji, Avstriji in Nemciji ter ra-zmere, v knterih sedaj zivc v raznih drzavah, ki so jih sprejele.

Protikomunisticni slovenski begunsktpesniki in pisatelji bodo v koledarjiiobjavili svoja najnovejsa dela.

Knjiga bo stalna prica strahotnegarazdobja, ki ga je v svoji zgodovini pre-

_zivijal nal narod med drugo svetovnovojsko in po njej pod komunísticno dik-taturo ter zvesta spremljevalka v tuji-ni, budec nam spomin na dom in vese-Ije pri delu za lepsu bodncnost.

PROSLAVA PRAZNIKA KRISTUSAKRALJA

Ze doma in pozneje v taboriscih, smuSlovenci kolikor mogoce slavnostno pra-znovali ta praznlk; kuliko bolj ga mora-mo zdaj, ko zelimo mi, kakor ves vet,da bi zavladal v domovíni in povsodKristus Kralj. Letos bo ta proslava vnedeljo 31. oktobra ob 5 uri popoldneV dvoraní saíezíjanske gimnazije, Avenida Belgrano 3861 (kjer je sedaj slo-venska sv. masa ob nedeljah). — Sporedbosta izvajala pevski zbor in igraiskadruzína "Narte Velikonja", ki bo pred-vajala Geonovo "Sultanova hci in dobrivrtnar". — Vabijeni vsi Slovenci, takonovi, kakor stari.

Prihov novih Slovencev. "Northkíng",o. oktobra 5; "Philippa", 8. cktobrh 1.Za ta mesec sta napovedana se dva ve-cja transporta Slovencev. Med njimi botucU prva skupina slovenskih beguncev'iz Avstrije.

Najmlajsi Slovenci v Argeniini. V(Iruzini Ferdíi in Marije Martincié so do-bili y sredo 29. eept. si'ncka, Tci je piñkrstii dobil ime France. V druzini Fran-ceta in Olge Korencan je pa bila roje-

V sredo 6. oktobra hcerka. Srecnimstarsem nase cestitke.

Slovenski porokí. V soboto 2. oktobra,sta se poroéila v cerkvi Sv. Julije g.Nikolaj Jelocnik, vnet delavec v nasihkulturnih divjstvih in pisateij ter gdc.Maríja Kutnar, pravtako navdusena de-lavka V nasih organizacijah. Oba sta tudi odlicna pevca ter ju je zato nevskizbor pod vodstvom g. dr. Savellija spre-mil z naso lepo pesmijo pred oltar in vnovo zivljenje.

V nedeljo 10. oktobra sta pa stopilaV zakonski stan v cerkvi sv. Roze gdc.Angela Hladnik in g. Mirko Spacapan.Porocne obrede je opravil in poi'ocno sv.maso daroval nevestin brat c. g. JanezHladnik. Za prici sta bila nevestin bratg. Nace Hladnik in bratranec g.,JozeHladnik. Za staresino je bil tudi g. Nace Hladnik, za teto pa nevestina se-stricna gdc. Marija Cuk. Na Paternalu,pri slovenskih solskih sestrah, kjer jebilo zenitovanje, je ves cas lepo prepe-val pevski zbor iz San Martina, ki gavedi g. Boris Pauser, V zboru, ki tudi.siccj- rédno prepeva pri slov. sv. ma§i vSan Martinu, je bilo veliko pevk, ne-vestinih sovascank iz Rovt. Mladima paloma nase iskrene cestitke!

Prireditíív "Duhovnega íiivljenja". Kakor smo ze porocali bo v nedeljo, 17. oktobra ob 15. uri popoldne v salonu SanJosé, Azcuénaga 164 letosnja prireditovtuk. mesecne revije "Duhovno ¿ivljenjc",ki te dni' slavi 15. obletnico svoje usta-novitve. Naj ne bo nobenega slov. pro-tikom.-omigrantá, ki se te prireditve nebi udelezil. Spored je zelo pester. Kotprva tocka je ai'gentinska naroclna him-na V spomin 17. oktobra 1945, v pocasti-tev predsednika republike generalaJuan Dominga Perón, katerega je tadan narod otel iz jece in ga nato posta-vil za predsednika republike. Med osta-liml stcvilnimi tockami navajamo samo'nastop odlicnega pevskega zbora. slov.protikom. emígrantov, ki nam bo podvodstvom g. dr. Savellija zapel vec na-vodnih in umetnih slov. pesmi, glasbenetocke bo izvajal orkester slov. fantovpod vodstvom g. Borisa PauSerja. Spored bo zakljacila Jalnova Ijudska igra"Dom" v reziji g. Spoha. Scenerijo jepa pripravil g. Petkováek. Da ne bo' ne-potrobnega pi-erivanja v dvorani pred

zacetkom prireditve, si omislite pravorcasno vstopnice. Dobite jih predvsem naVictor Martínez 50, ali pa na Pasen 431.

Prosnja. Kdor ve na naslov VinkaKunaverja v Rosariu, naj ga sporoci u-lednistvu lista.

Tucumán, 10. oktobra.Tucumun, mesto 700.000 prebivalcev,

je menda najsevei-nejse argentinskomesto, v katerem so se naselili' slov.protikom. eraigranti. Silnn vroSina jenajbrze vzrok, da se jih je dosedaj setako malo zateklo v to podrocje. Tuk.slov. kolonija namrec steje dosedaj samo se 9 clanov. Domacini so poveéinikriolci z malo izjemo belcev. Vsa de-lovna siía je v glavnem osredotocena vindustriji sladkorja, ki. ga izdelujejo izsladkornega trsa. V mestu je poleg sla'd-kome industrije se nekaj mizarskih ínmehanicnih delavnic. Kliniaticne razme-re so spremenljive; zjutraj mraz, vro-cina cez dan, noci so pa tople in sopar-ne. Vreme je nagajivo. Dezevja ni hiloze leto dni. Klima in veckratni napadikobilib ovirajo razvoj poljedeljstva. Zato je draginja vecja kot v Buenos Aire-su. Poscbno zelenjava je draga. Perecje tudi stanovanjski problem. Oblasti garosujejo z zidanjem -novih stanovanj-skih bis. Slovenski naseljenci so se do-bro vziveli v razmere ter so vsi zapo-sleni V inteligencnih poklícih. Spominena staro domovino, obujajo v cerkviPresv. Srca Jezusovega, kjer deluje ca-stiti padre Juan Úrbanc, ki je tudi piidomacinih zelo priljubljen. Njegova defina roka pri vsem dekj je agilni g.Clavan, ki se vsestransko udejstvuje innam v cerkvi skrbi tudi za lepo petje.

Mendoza, konec septembra.-V Mcndozo je v zadnjem casu pricelo

prihajati vedno vec emígrantov. Tudislovenskih beguncev je ze précej pri-sfo;-lvi SO zv vsr-ao\/m "TO/oic zapusiitv^; -

Emlgranti ob prihodu v Mendozo do-be zatociscé V novem imigrantskem ho-telu. Stahujejo v lepih sobicah in imajo dobro hra'no.

Ker bo tudi v bo'doce prihajalo vedno ,vec emígrantov v te kraje, Vam nava-jamo nekaj splosnih podatkov.

Place: Po dekretu „Aumento de jornales, autorizado por la Delegación dela Secretaria do Ti'abajo y Previsión",ki je stopil V veljavo s 1. junijem t. I.in se nanaSa samo na provinco Mendozo in lo na delavco v gradbeni stroki,bo povisana dosedanja plaéa za 30 od-stotkovi kar znasa dnevno/za navádnegadelavca $ 11.—, za medio oficiala $13.50, za oficiala $ 15.—. Torej mesec-no od 300 do 450 $. V tej vsoti je vposte-van tudi dosedanji 9.1 odstotni provin-cijski dodatek ter odstet 8 odstotni pri-spevek za pok. zavod. 'Pfj dnizinahevcntualno' dodajajo se mescéno po 5 $na osebo kot drsjzinsko doklado. Zastavbne delavce stejejo vse, ki so v ka- .krsnikoli zvezi z gradbeno stroko, tudimehanike in kovace. Nadure znaSajo50 odstotkov os'novne place. PrivatnikiV konkurenci placujejo oficialom tudi18 § in se vec,

Oslale zaposlitve. Oskrbniki na vec-jih posestvih dobivajo meseSno po 200§ in 20 odstotkov vsega pridelka. Zrarven seveda tudi stanovanje in za hra-no, kar si pridelajo. Mnogi si sami zgra-de bise, tudi zelo Heno, moderne, napreprost nacin iz materiala, ki je tamna razpolago. Kupna cena za zcmljo naperiferiji mesta je 30 $ za kv. meter,20 do 30 km izven mesta pa 1000 $ zaen ha. Zemljo je mogoce dobiti tudi na30. letno odplacevanje. Prilik za nakupje veliko, ker oblaat eili posestnike ve-likih komplekfiov, da sparcelirajo zemljo in jo stavijo kupcem na razpolago.

-S privatnimi sluzbamí je teíje. Délo(Nadaljtvanje na 4. strani)

Sv-CBODKA SLOVENIJA étev.

SLO VENCI PO SVETU

U. S. A.- .

V Nenverju je bilo 23. septembva zbo-rovanje KatoHskega odbora za naseli-tev; beguncev (Catholic RessttlemeiitCouncil). Zbrani bo bili akofijski rav-natelji za naselitev beguncev in zastop-niki narodnih organizacij. .Ligo kat.slov. Amerikancev sta zaatopala zup-

nik Rev. Judnic in g. dr. Miha Krek.Organizacija je mogla drzavni. komisijipredloziti ze nad 5.000 prijav za stano-vanja in zaposlitve • be@?ancev. Prv¿transkoprti beguncev v. U. S. A- bodoprisli iz ameriske zone v Nemciji.

CANADA

V pristanisíe • Haíifaks je 24. septém-bra prispelo 83 slovenskih deklet izspitalskega tabovisca, na KoroSkem. Obprihodu V Ganado so poslale brzojavnepozdrave predsedniku Slovenskega Na.-rodnega odbora g. dr. Mihu Kreku vCleveland, U. S. A.

ITALIA

Zlatotnasniski jubilej. Znani ñas ro-

jak, c, g. p. Otón Kocjan, duhovnik ka-pucinskega reda, je 29. septembra t. 1.praznoval v baziliki Loretske Matere

RADIOpo Yusi zclji in nizki cení izdelujem

FaSun Fr»ric

LARREA 113 RAMOS MEJIA

V nedeljo po masi na Villa Martínez

(Nadaljevanje s 3. strani)

je le po nekaj «r na dan in placa zatako délo znaaa 150 $. Zato imajo Iju-dje vadno po vec takih. Nek raSunskiuradnik tu zasluzi na tak nacin tudi poZüüU $. Seveda imá avio, da poseí lan-

ko hitro opravi.

Stanovanje ni tako tezko dobiti, ka-kor V Bs. Airesu. Potoin oglasov y ca-sopisju, po nekaj povprasevanjih v me-stu, izven sredisca, clovek kmalu kajnajde. Nekaj slov. druzin je te dni do-bilo stanovanje ze v mestu samem insicer za 80 $ in to dve sobi, kuhinja inkopalnica. So pa se cenejsa stanovanja,n. pr. za 40 $, izven mesta pa tudi za

mesecnih 15 $.

Prehrana. Tuk. slovenske druzine, kistejejo po 4 clane, za hrano ne porabi-jo niti 100 ? mesecno, toda ne zive slabo.

Iskanje sluzb in stanovanj tudi zanovodosle ni tako tezka zadeva. Prvedni imajo stanovanje v lepih sobah dvehpenzionov, nato pa s pomocjo ze us'ta-Ijenih rojakov kaj kmalu lahko najde-jo délo in jelo ter strehe. Za usmerja-nje novodoslih y sluzbe je tudi posebenurad Encauzaniiento de los Inmigrantes, Calle 9 de Jfjlio 1200. óe bo scaso-ma prislo v Mendozo kaj vefr Sloven-cev, se bo uredila v cerkvi San Nicolás,ki je V si'ediscu mesta, skupna sloven-ska sluzba bozja.Kdor ima drugod áe primerno sluzbo,

naj pac tam ostane. Novodosli in neza-posleni pa bodo nasli v Mendozi svojkos kruha. ICdor pa Ijubi naravne le

póte, bo se posebej prisel na svoj ra-cun. Pod vecno in cudovito modrino, kije nima niti Italija, lezl vecstokilomo-

terska dolina mendoska kot smaragd vsivem okviru masiva obmejnih And. Ime-

niije se Argentinska Kalifornija, srecli-sce civilizacije in lepóte. V zmernem,toplem in mhem ter zdravem in prijet-nem podnebju uspevajo trte vseh vrstin sadno drevje vsakrsne zvrsti. Tu na-lozen kapital je varen in se hitro obre-stuje. Zato je provinca Mendoza, ce-prav najdalj od Atlantika, doslej pri-vabljála najvoÉ tuJcev v svoje narocje.

Imprenla "borr.go'', Dorrí^go IlUZ, Buanos AiTe~

bozje. ziatomasniski jubilej. Zlatomasni-ka poznajo vsi slovenski begunci iz raz-nih it. taborisé, ki so hodili na bozjo potV Loreto, kjer jim jo g. p. Kócjan s pri-rojeno Ijubeznivostjo razkazoval vsezaniyosti slavne bazilike. K zlatomalni-skemu jubileju nw vsi iskíreno cestita-mo in mu samo zelimo, da bi se mnogolet lahko delovai zan ñas narod in-zanjprosil milosti. pri Loretski Materi bbzji.

AUSTRIJA

V Brazílíjo je 5. septembra oápotova-lo 43 Slovencev.

V spitalskem taboriscu so se porocili:Vinko Bokaiic iz Pristave pri Mcngáuin Pavía' Inglic iz Prevoj pri Brdu; Si-fer Franc iz Strazisca in Su§tar§i6 An-

tonija iz Ljubljane; Kvéder Pavel, te-lovodni ucitelj in Sifrer Antonija ,iz

Strazisca; Draksler Franc iz Pras priMoravcah in Marija Franko iz Brusnic

pri Novem mestu; Bolta Ignac iz Jarépri Ljfabljani in Platisa Ivana iz Pun-garta pri Sori; Virant Franc iz Veli-kih Lase in Knavs Marija iz Retja pri

Loskem potoku; Groselj Mihael iz Ko-

stanj - Smartno pri Tuhinju in Marija

Grilc iz Andergasa pri, Velesovom; Suman Bozidar iz Ljubljane in DermastjaVera iz Dravelj pri Ljubljani; Dermastja Franc iz Dravelj in Angela Us izMale Lesni pri Lukovici; Stremfelj Lud-vik iz Bracen pri Skofiji Loki in Der

mastja Marija iz Dravelj; Mestnik Jo-ze iz St. Vida pri Stiéni in Mam Mari-ja iz Zaloga pri Ljubljani; Kokalj Ja-nez iz Javorja nad Skofjo Loko in 0-sredkar Franciska iz Crnega vrha nad

Skofjo Look. ' 'V Ijudako solo v tabóriácú se je letos

vpisalo nad 300 otrok. Sola je razdelje-na v 16 oddelkov, v katerih bo poücevalo16 «citeljic in 2 ucitelja. Ljudski áoli jeprikljucen tudi otroéki vrtec, v katere-ga zahaja 120 otrok.

Slov. gimnazija je dobila nove pro

store. Zaradi emig^racije v razne drzave

bo pa ímela letos manj dijakov, kakorprejénja leta. Bo jih pa áe vednó nekajnad too.

t Joze Nematiic. ̂Proti. koncu

je umrl v Zlebeju pi*i Metliki bivsi na-rodni poslanec in posestnik Joze Ne-manic.

V Ljubljani je 7. sépt. 1948 umrl Alek-

sander Maklecov, profesor na pravni fa-kulteti. *

Dr. Alfreda Serka, sina rajnega vse-

uciliskega prof. dr. Serka je 7. septem

bra ubila strela. — Pokopali so gav Ljubljani. Pok. dr. Alfred Serko jebil ze pred vojno zaprt zaradi komuni-znoa ter je bil uprávnik Postonjske jamein vodja Zavoda za raziskovanje Krasa.

PoravnajAe

ciiiiprej!

C A S A B O Y r "

OLAZABAL 2336 (pol kvadre od ogia Cabílda 2300)

je trgovina z urami, zlatnino, srebrnino in nakitom in je slovensko podjetje,ki bo z lepo in okusno izbiro ur in dragoceností gotovo zadovoljilo vsakegaobiskovalca. — V delavnici bodo vsa popravila ür in zlatníne najvestnejein tocno izvrsena. Nasim rojakom, slovenskim kup.cem dajemo poseben popust

" Kupujemo briijante in zlatnino po najvisji ceni!

Trgovina je odprta vsak dan od 9. do 12.30 in od 15 do 20.

^ VERSKA „SVOBODA" POD~ TITOVIMI KOMüNíSTI

Titovi koinunisti pi-ed svfit.. jar-nostjo stalno pondarjajo, da je ytitovini popolna verska svoboda inda verniki lahko nemoteno izpo-vedujejo svoje versko prepricanjein tudi izpoinjujejo svoje verskcdolzností. Kako izgleda ta svoboda y praksi, nam pojasnjujejonajnovejse titovske odredbe, s ka-terimi so se komunisti spravili nadduhovnike. Za pridigarje so nam-rec komunisti izdali drzavni pra-vilnlk, ki doloca, da duhovniki nesmejo vec pridigatl o podedova-nem grehu. Ta nauk po ko-munisticnem nazoru ni zdruzljiv ̂dostojanstvom „novega komuni-sticnega cloveka". Duhovniki se-veda tudi ne smejo vec pridigatl0 ustvaritvi cloveka. Krscanskiñauk je namrec v nasprotju z nau-kom marksizma, ki je prevzeJ Dar-vinovo teorijo, da se je clovek raz-vil iz opice. Tudi bojevitega na-dangela Mihaela se Tito s svojiinikomunisti zelo boji in zato duhov-nikom ni dovoljeno o njem pridi-gati. Boje se tudi pridig o resitviJudov iz egiptske suznosti, da nebi Ijudje primerjali te suznosti ssadanjim komunísticnim nasiljemV domovini in se bolj zahrepenelipo svobodi zahodnega sveta.

Obleke za zenske in moske izdelujc p«

"amerikanskih in evropskih modelih

- . JANKO ARNSEKkrojac,

Arroyo Toro, Tigre, Buenos AiresNarocjJa sprejewa vsako nedeljo pe

masi na Víctor Martmez 50Cene nizke, postrezba solidna in

1 tocna.

I DVAKRAT DA, KDOR HITRO DA II ZAVITKI ZA SLOYEIVIJO |g Dostava cez Svico, Dansko in U. S. A,, s sodelovanjem tamkajsnjih organizacij za pomoc I

M. A&OLFO SEKHEL S5 de Mayo 30o, Of. 610 - T. A. 32-3430 I

g Uradne ure: 8 do 12 in od 14 do 18; ob sobotah od 10 do 13. . . f

ZAVITEK SVINJSKE MASTIdoza zajamceno ciste svinjske Ma-

stí, netto 2100 gr.

ZAVITEK RI2Akg riza

ZAVITEK MILA4 kg mila

ZAVITEK SLADKORJA5 kg sladkorja

ZAVITEK KAVE' 2V2 kg surove káve1 kg sladkorja¥2 kg cacaoa

Nayedenim cenam je treba dodati zapostnino V Sloyeniji po m$n. 9.25 za

zavitek.

NYLON — nogavice8 parov nogavjc Nylon vel 8\6-10

V osem raznih barvah po izbiri

(postnina vkljucena)

PLETILNA VOLNA ZA VSEEVROPSKE DEitELE

SERIJA lOOÜnetto 650 g baby volnebelo barve in dve pletilniigli z zvezkom navodil

SERIJA 1010netto 650 g volne za nogavice, v

KOLONIJALNI ZAVITEK1 kg kave (doza)2 Ibs cacaoa227 gr. Ceyion caja5 Ibs kristalnega sladkorja

MLECNI ZAVITEK2 dozi polnomastnega mléka

▼ prahu2 dozi sladkanega kondenz. mleka4 doze nesladkanega kondenz.

mleka"1 doza smetane

ZAVITEK TESTENINrezarici, oz. spageti, '

kg netto

ZAVITEK OVSENIH KOSMICE?4^ kg ovsenih kosmicev

barvah: svednjesivo, temposivo,svetlo beige, srednje beige, rjavo,modro, belo, érno, mesano in dveigli za pletenje ter zvezek z navo-dili,

SERIJA 1020netto 650 g volne za pullover v barvah: hela, crna, siva, rdeca, svetlo

ZAVITEK MASeOB1 kg (doza) surovega masía

netto 900 gr,2 kg I.a raargarine

ZAVITEK TOALETNEGA MILA20 komadov

ZAVITEK MOKE5 kg psenicne moke

ZAVITEK COKOLADEnajboljsa nizozemska cokalada"Kwatta" v skatijah po 300 pIoséi<,2 kg netto

SERIA 101

1 ke kave - . ̂W kg dokoíadeVz kg kakao

ceviji in nogaviceHitra dostava iz tovarne v Zlinu —

CSR.50 raznih vrst.

modra, temno raodra, zelena, petro-lejska, turkiz, beige in rjava in dyeigli za pletenje z zvezkom navodi/.

Posiljamo naravnosti iz Svice poposti. Vsak zavoj je zavaroyan. v c -no so vkljuceni vsizavojnine, zayarovalnine, itq-;bitno carino mora placan prejemnik.

Za ostale zavitke zahtjovajte liase popolne sezname. Pri pismenih narocilih prosimo, da napisete jasno ime prejemiu-Ica in odposiljatelja in prilozite obenem postni ¿ek. Tvrdka si pridrzuje pravico morebitne spreinembe cen.

VSI ZAVITKI SO ZAVAROVANI. — URADUJEMO TUDI V SLOVENéeiNI.