11
[] 1 SARDIN H A # 9 Junho/Junij 2015 EDIÇÃO TRIMESTRAL / ČETRTLETNA IZDAJA www.sardinha.org Susana & Kaja em Jazz Druga Godba: Ao Ritmo de Batida Exodos: Ljubljana Dança Sardinha do Mês: José Miguel Salgueiro Druga Godba: V Ritmu Batide Exodos: Ljubljana Pleše Sardina Meseca: José Miguel Salgueiro Susana & Kaja na Jazzu

Sardinha 9 :: The Portuguese-Slovenian Culture Magazine

Embed Size (px)

DESCRIPTION

www.sardinha.org

Citation preview

Page 1: Sardinha 9 :: The Portuguese-Slovenian Culture Magazine

[ � ]1

SARDINHA# 9 Junho/Junij 2015 EDIÇÃO TRIMESTRAL / ČETRTLETNA IZDAJA www.sardinha.org

Susana & Kaja em Jazz

Druga Godba: Ao Ritmo de Batida

Exodos: Ljubljana Dança

Sardinha do Mês: José Miguel Salgueiro

Druga Godba: V Ritmu Batide

Exodos: Ljubljana Pleše

Sardina Meseca: José Miguel Salgueiro

Susana & Kaja na Jazzu

Page 2: Sardinha 9 :: The Portuguese-Slovenian Culture Magazine

Já quase a entrar pelo bem merecido Verão, a Sardinha traz muita música no bico e anuncia muitos eventos que valem a pena. Conta também alguns segredos aos de cá e aos de lá, e prepara-se para uma bela temporada de praia e montanhas assim que possível. Traz entrevistas com Susana Santos Silva e Batida que nos vieram visitar. Traz ainda a arte de Iskra Beličanska, uma nova secção de cur ios idades e uma rece i ta de sardinhas bem clássica para a época de todos os piqueniques. A sardinha desta edição é o Jose Salgueiro que nos vem falar da sua vida bastante eslovena por cá. Ficam os desejos de noites quentes de Verão para todos vocês que as sabem degostar. Até breve.

Skoraj se je že začelo dobro zasluženo poletje in Sardinha prinaša vel iko g l a s b e i n n a p o v e d u j e številne zanimive dogodke. V pripravah na morje in gore pa vam bo izdala tudi nekaj skrivnosti od tu in tam. Govorimo o intervjuju z g l a s b e n i k o m a S u s a n o Santos in Batido, ki sta nastopila v Ljubljani. Ob tem še umetniška dela slikarke Iskre Be l ičanske, novo sekc i jo 'ocvirkov' in precej tipičen recept za pripravo sardin (ki ga lahko preizkusite za kak poleten piknik). 'Sardina meseca' je Jose Salgueiro, ki predstavlja svoje, že zelo poslovenjeno, življenje tukaj. que gre govoriti o svojem

samem življenju slovenskih. Za konec pa vam vsem želimo čim več prijetnih, toplih, poletnih noči.Se vidimo kmalu!

Há mar e mar, há ir e voltar. Obstaja morje in morje, obstaja odhod in

prihod

UVODNIK

COLABORADORES SODELUJOČI João Pita Costa - Dijana Pita Costa - José Miguel Salgueiro -

José Cortes Simões - Iskra Beličanska - Gabriela Droga

PREFÁCIO

Page 3: Sardinha 9 :: The Portuguese-Slovenian Culture Magazine

[ � ]3

SARDINHA DO MÊS SARDINA MESECA JOSÉ MIGUEL SALGUEIRO Esta edição traz o nosso amigo Zé como Sardinha de Junho. Já vive em Ljubljana há vários anos e cada vez mais se adapta a um modo de vida bastante luso-esloveno. Segue a entrevista.

S: O que te trouxe à Eslovénia e à quanto tempo já cá estás?JMS: Em 2011 fiz a minha tese de mestrado na Universidade de Liubliana, em regime de Erasmus. Quatro meses depois, já de volta a Portugal, recebi convite para voltar e continuar com o projecto de investigaçao em que estive envolvido. Tendo aceitado, mudei-me em definitivo para Liubliana em Janeiro de 2012.

S: Qual é o teu sítio favorito por estas bandas?JMS: Sempre gostei bastante de Bohinj e continua a ser o meu lugar favorito na Eslovénia para "fazer praia", Por outro lado, sempre gostei de viver em Liubliana e cada vez mais me sinto apegado ao meu bairro. E Mokronog, claro, terra da minha cara-metade. A simpatia e generosidade das pessoas é tremenda e traz sempre uma pessoa de volta, quer se queira quer nao.

S: O que sentes mais falta de Portugal?JMS: A bica a 60 centimos (risos). Nao, o que mais me faz falta é o mar, nadar nas ondas altas do Atlantico. É isso que me deixa mais saudades.

S: Ouvimos dizer que estás a desenhar peças para a agência espacial. Podes-nos falar um pouco disso?JMS: Isso aconteceu no inicio do meu estágio faz já um ano. Era um projecto que herdamos da nossa companhia-mae em Itália, inserido no ramo imobiliário extra-terrestre, por assim dizer (sorriso). De momento os nossos projectos no ramo automóvel ocupam a totalidade do nosso tempo. Mas, com o inevitável crescimento da nossa companhia poderá ser bem possível um retorno aos céus e ao cosmos.

S: Também ensinaste língua portuguesa e queres começar um grupo de prática da língua. Como é que isso funciona?JMS: Na minha mais recente experiencia com o ensino de portugues, tive uma aluna com grande conhecimento de vocabulário de portugues mas com pouca prática. Como tal, as nossas aulas mudaram de um teor essencialmente teórico no inicio para quase exclusivamente prático. Isto, porque de minha experiencia, aprendi esloveno essencialmente de dois modos. Escrevendo cartas de apresentaçao quando procurava emprego e mais tarde, dialogando com as pessoas enquando lhes dava boleia de Celje para Ljubljana e vice-versa. Considero assim que para uma aprendizagem eficaz, a fluidez de diálogo deve ser primeiro conseguida, obrigando quem aprende a tentar construir frases por si próprio. Mais tarde entao, o aluno pode aprender e sobretudo entender as regras da língua mais facilmente. Da mesma maneira que uma criança, quando vai pela primeira vez para a escola, ainda nao sabe nada de gramática da sua própria língua, mas decerto já a sabe falar.

S: Com namorada da Dolenska já te habituaste a Cvicek?JMS: Quase desde o primeiro dia. E agora no Verao, fresquinho, cai que nem mel.

S: Qual é a tua receita de bacalhau favorita? Combina com o Cvicek?JMS: Eu gosto particularmente de uma receita natalícia desenvolvida há alguns anos pela minha mae. Essencialmente é um bacalhau assado no forno com molho bechamel e pimento. Ainda nao o sei fazer tao bem, mas já tirei nota de todos os truques que me estavam a falhar. Nao creio que combine com Cviček. Para mim, vinho tinto com carne, vinho

branco com peixe ou frango e Cviček entre refeiçoes (sorriso).

S: Que mensagem tens para os portugueses recém chegados à

Eslovénia?JMS: Aceitem e deixem-se aceitar, porque é do contraste entre as gentes que as gentes crescem e se unem.

V tokratni številki predstavljamo novo Sardino meseca Junija,

našega prihatelja Ze-ja. Jose (Ze) živi v Ljubljani že več let in se je že

prilagodil luzo-slovenskemu načinu življenja. Več pa v intervjuju.

S: Kaj te je pripeljalo v Ljubljano in koliko časa si že tukaj?JMS: Leta 2011 sme v sklopu programa Erasmus prišel v Slovenijo delat magistersko nalogo. Štiri mesece po vrnitvi na Portugalsko pa so me povabili naj se vrnem in delam naprje na projektu v katerega sme bil prej vključen. Nazaj sem prišel januarja 2012.

S: Katere lokacije, kotički, kraji so ti najljubši?JMS: Bohinj mi je zelo všeč. Po drugi strani mi je pa zelo všeč Ljubljana, pa tudi Mokronog, od koder je moja punca. Ljudje so zelo simpatični in radodarni, zato sem rda tukaj.

S: Kaj iz Portugalske najbolj pogrešaš?JMS: Najbolj pogrešam morje in plavati v visokih valovih Atlantika.

S: Slišali smo, da delaš načrte, risbe za vesoljsko agencijo. Nam lahko izdaš kaj več?JMS: To je bil projekt na začetku mojega pripravništva, pred enim letom. Materinsko podjetje v Italiji je dobilo ta projekt. Trenutno pa delamo predvsme na področju avtomobilizma. Ker pa je podjetje v rasti, je zelo možno, da se bomo še vrnili k nebu in vesolju.

S: Ukvarjal si se tudi s poučevanjem portugalščine in ustvarjaš skupino za vadbo pogovorne portugalščine. Kako bo ta skupina delovala?

Page 4: Sardinha 9 :: The Portuguese-Slovenian Culture Magazine

[ � ]4

FESTIVAL DE CHOCOLATE FESTIVAL ČOKOLADE

Decorreu de 17 a 19 de Abril a 4ª edição do Festival do Chocolate em Radovljica, Fui às 3 últimas edições e vi uma grande evolução deste Festival. Na 2ª edição o espaço resumia-se a uma tenda na praça principal do centro medieval da cidade o interior da Graščina e apenas expositores nacionais, na 3ª edição passou a ocupar quase toda a praça mais a Graščina. Nesta ultima edição além de todo o centro ser ocupado pelos expositores, foi montado um parque infantil e mais stands nos jardins do centro medieval e passou a contar com expositores estrangeiros. P o d í a m o s e n c o n t r a r variadissimas uti l izações do cacau, cerveja de chocolate, v i n h o , e t c . T i n h a t a m b é m workshops de culinária e outros dedicados às crianças. Ainda não é um Festival do tamanho do de Óbidos mas para lá caminha. Este Festival faz parte da estratégia de desenvolvimento turístico de Radovljica que conta também com um Festival de cerâmica, está ligada a um circuito europeu de música de câmara, tem o Festival de musica de câmara mais antigo da Eslovénia e variados museus.Na minha opinião, um local que vale a pena visitar.

Festival čokolade v Radovljici se je, že četrto leto zapored, zgodil med 17. - 19. Aprilom. Na festivalu sem vsako leto in vidim ogromen razvoj, ki ga je dosegel. 2. Festival se je odvijal v šotoru na glavnem trgu srednjeveškega jedra ter v notranjosti

Graščine, predstavljali pa so se le slovenski razstavljavci. 3. Festival se je že razširil in

je zavzel celoten trg, in še Graščino. To leto pa ni bil poln le glavni trg,

ampak so organizatorji postavili tudi otroški park in še več

' š t a n t o v ' v v r t o v i h s redn jeveškega j ed ra , razstavljavci pa so prišli tudi iz tujine.

Festival je med drugim predstavil različne uporabe

kakava ter čokoladno pivo in vino.Odvi jale so se števi lne

kulinarične in otroške delavnice.

Čeprav radovljiški festival še ni tako velik kot na primer znameniti Festival v Obidosu-u (Portugalska), je na pravi poti. Festival je del strategije turističnega razvoja Radovljice, kamor štejemo še Festival keramike, najstarejši slovenski Festival stare glasbe (sicer član Evropske mreže za staro glasbo REMA) ter različne muzeje.

JMS: Ko sem poučeval, sem imel učenko, ki je imela zelo velik besednjak, vendar zelo malo prakse z govorjenjem jezika. Tako sem tečaj, ki je na začetku temeljil na teoriji, preusmeril v prakso. Tudi sam sem se nauč i l slovenščine skozi prakso. Pisanja tako, da sem pisal prijave za delo, govorjenja pa z osebami, s katerimi se peljemo skupaj v službo. Za učinkovito učenje jezika s emi zdi pomembno, da oseba poskusi sama tvoriti stavke, fraze.Kasneje pa se lahko nauči tudi slovnična pravila in ostalo. Tudi otrok, ki gre prvič v šolo, ne pozna gramatike. Toda zna pa govoriti.

S: Tvoja punca prihaja iz Dolenjske. Si se že privadil Cvičku?JMS: Ja, že od prvega dne. Zdaj, poleti,svež kot je, pa sploh zelo paše.

S: Kateri je tvoj najljubši način priprave

bakalarja? Ali pri pripravi uporabiš tudi Cviček?JMS: Rad imam božično razičico, ki jo pripravlja moja mati. Gre za bakalar v peč ic i z omako bechamel in pimentom. Sam tega recepta še ne znam tako dobro pripraviti. Mislim, da kombinacija s cvičkom ne bi delovala. Zdi se mi, da rdeče vino najbolje paše k mesu, belo vino pa k ribi ali piščancu in cviček za osvežitev.

S: Kaj bi svetoval portugalcem, ki so pred kratkim prispeli v

Slovenijo?JMS: Kont rast i med l judmi

pripeljejo do osebne rasti in tudi združujejo, zato se prepustite,

odprite.

Joao & Dijana Pita Costa

José Cortes Simões

Page 5: Sardinha 9 :: The Portuguese-Slovenian Culture Magazine

[ � ]5

AO RITMO DE BATIDA V RITMU BATIDE Este ano o festival de músicas do mundo Druga Godba trouxe a Ljubljana um dos mais proeminentes projectos de música luso-africana a cargo de Pedro Coquenão. O projeto chama-se batida e fechou com chave de ouro o festival, trazendo consigo muito ritmo, dançarinos e o baterista Ivo Costa para tocar ao vivo os beats que o Pedro produz. Aproveitamos para falar um pouco com o Pedro sobre Batida. Fica a entrevista.

S: Quando é que começaste a interessar-te mais a sério pela música angolana?

B: Dentro da barriga da minha mãe. Eu cresci a ouvir o que todos os miúdos que vieram de Angola ou que cresceram em Lisboa, vindos dos países de língua portuguesa. Música brasileira nas novelas, séries infantis, muita música Angolana, de Cabo Verde, mas também música de intervenção e outras que fazem parte do meu crescimento. As minhas escolhas como adolescente foram outras: desde hip hop old skool, punk, rock, house, muito pop, até ao dia em que senti como inevitável o ter de fazer ligações com as memórias vividas e outras contadas em família. Não houve um momento "Eureka!"

S: Quantos discos já tens contigo? Qual o mais raro?B: Não coleciono discos Angolanos. Tenho muitos vinis de vários tipos de música que compro desde miúdo. Não saía de noite para poder comprar discos. Dentro da música Angolana, penso que todos são raros.

S: O espetáculo que trouxeste a Ljubljana é muito mais do que um concerto ou dj set? Porquê este formato?B: Porque é o formato mais natural para mim. Preciso daquilo tudo e de ter aquelas pessoas todas à volta para representar bem o que sinto e partilhar o que gosto. Pensa numa festa de família. Era algo parecido, o que fazia com os meus primos. Ou pensa numa aldeia e numa roda em que todos são convidados a participar. Não há público. Eu coloco-me no meio, porque tenho prazer nessa responsabilidade.

S: Qual é a reação à tua música dos públicos de países de cultura mais distante da cultura luso-angolana? Como a Eslovénia por exemplo? B: Tem sido sempre boa. Por vezes começa com curiosidade apenas, mas termina sempre em festa. A forma como apresento em palco, também tem essa preocupação de tentar quebrar a barreira da língua e até a do desconhecimento do contexto.

S: E qual a aceitação pelo publico angolano? Lisboa sabemos já que te adora.

B: O que tenho são reacções de outros produtores, dj´s e artistas que aprecio e até de alguns que samplei. Só tem sido positiva. Sempre que vou a Luanda, sinto coisas boas das pessoas com quem falo. Mas não tenho tido muito espaço na rádio Angolana ou exposição nos media. Mas isso também pode não querer dizer nada porque a maior parte dos artistas que admiro também não tem muita. Estou sempre disponível para entrevistas e terei sempre o objectivo de um dia poder lá apresentar o show com muitos dos amigos que vivem lá para me apresentar devidamente. Ainda não surgiu a oportunidade. Mas vai surgir. Se não surgir vou ter de fazer por ela.

S: Ganhaste muitos fãns em Ljubljana. Alguma palavra para eles?B: Hvala!

Festival mednarodne glasbe, Druga godba, je letos v Ljubljano pripeljal eno najbolj eminentnih imen luzo-afriške glasbe, Pedro Coquenão, z umetniškim imenom Batida. Batida je s svojim nastopom na spektakularen način zaključil festival, pripeljal je tudi plesalce in bobnarja Ivo Costa, ki je igral v živo na podlago, ki jo je pripravil Pedro. Nastop Pedra v Ljubljani smo seveda

izkoristili za kratek pogovor o Batidi. Več v intervjuju.

S: Kdaj si se začel resneje zanimati za angolsko glasbo?Že v maminem trebuhu.B: Pravzaprav sem med odraščanjem poslušal tisto, kar poslušajo vsi, ki izvirajo iz Angole ali iz portugalsko govorečih držav. Brazilska glasba iz telenovel, otroške oddaje, angolska glasba, glasba iz zlenortskih otokov in še kaj bi se našlo. Kot najstnik pa sem poslušal vseod hip hopa do punka, rocka, house, pop, vse dokler nisem začutil da je čas, da povežem vse to z spomini.

S: Koliko vinilk imaš zbranih? Katera je najredkejša?B: Angolskih plošč ne zbiram. Imam pa veliko vinilk različnih glasbenih zvrsti, ki jih zbiram že od otroštva dalje. Takrat sem zvečer ostajal doma, da sem prihranil za nov nakup. Kar se tiče angolske glasbe, so pa zdaj že vse vinilke redkost :)

S: Tvoj nastop v Ljubljano, je bil veliko več kot le koncert ali DJ set? Zakaj tak nastop?B: To je moj običajen nastop. Ves ta aparat je potreben in potrebujem te ljudi okoli sebe, da lahko dobro predsatvim kar čutim in kar mi je všeč. Poustvariti skušam družinsko zabavo.Nekaj podobnega sem se šel s svojimi bratranci. Poustvariti skušam tudi vzdušje na vasi in na krog v katerem vsi lahko sodelujejo.

Page 6: Sardinha 9 :: The Portuguese-Slovenian Culture Magazine

[ � ]6

EXODOS: LJUBLJANA DANÇA EXODOS: LJUBLJANA PLEŠEPLES: Faustin Linyekula: - Le Cargo, Festival Exodos, 17.-21.04.2015

Festival Exodos je letos v fokus postavil Afriko, celino s 53.državami in več kot milijardo ljudi. Toda kako predstaviti tako heterogeno celino?

Kaj je Afrika? Kdo so današnji umetniki? Ali biti Afričan nujno pomeni bivati na tej cel ini, bit i črn? Kakšen je vpliv diaspore?(Jan Goossens, kurator)

V iskanju odgovorv na zgornja v p r aša n j a , s m o s i o g l e d a l i predstavo plesalca in koreografa Faustina Linyekula. Faustin živi in dela v Keniji, s svojimi predstavami pa gostuje po Evropi, ZDA in Afriki. V nastopu, skozi prepletanje plesa, zgodbe, glasbe in fotografij obuja svoje prve spomine na umetnost in obrede, ki jim je bil priča med o d r a š č a n j e m . P r v o o s e b n a , antropološko obarvana pripoved govori tudi o Afriki, kjer razdalje niso več ovira, kjer je mobilnost vse večja. Kljub vsem spremembam, pa avtor pokaže tudi na to, da ostaja družina še vedno povezana, trdna celica družbe. Z svojim delom in gostovanji omogoča šolanje svojih bratov in sester doma ter skrbi za ostarelo babico.

DANÇA: Faustin Linyekula - Le Cargo, Festival Exodos, 17.-21.04.2015

O Festival Exodus vem este ano colocar em foco a África, um continente com 53 estados e mais de um bilião de pessoas.

Mas como apresentar um continente tão heterogêneo?O que é Africa? Quem são os artistas de hoje?

Será que para ser africano é necessário viver nesse continente e ser negro? Qual é o

impacto da diáspora? (Jan Goossens, curador)

Em busca de respostas para estas perguntas, v imos o show do bailarino e coreógrafo Faustin Linyekula. Faustin vive e trabalha no Quenia e está em turné pela Europa, os EUA e a África, com as seus performances. Na aparência, através da interação da dança, histórias, músicas e fotos, ele

evoca as suas primeiras memórias de arte e rituais que ele tem

testemunhado enquanto crescia. P r i m e i r a p e s s o a , a n a r r a t i v a

antropologicamente colorida, fala também sobre a África de hoje, onde as distâncias

não são mais um obstáculo e mobilidade está a crescer. Apesar de todas as mudanças, o autor

também mostra coisas que não mudaram: a família. A família continua a ser uma unidade sólida da sociedade Africana. Faustin é, com o seu trabalho, torna possível a educação dos seus irmãos e irmãs em casa, e cuida da avó idosa.

S: Kakšna je reakcija na tvojo glasbo v deželah, ki se kulturno močno razlikujejo od luzo-angolske kulture, kot na primer v Sloveniji?B: Reakcije so bile vedno dobre. Včasih se začne z radovednostjo, vedno pa se konča na zabavi. Moj nastop na odru je moj poskus prekiniti meje, ki jih postavljata jezik in nepoznavanje konteksta.

S: Jasno je, da je Lizbonska javnost navdušena nad tabo. Kakšen je odziv angolske javnosti na tvojo glasbo?B: Znane so mi reakcije drugih izvajalcev, dj-ev in umetnikov, ki jih sam cenim in s katerimi sem sodeloval. Njihov odziv je bil

pozitiven. Vendar pa se ne pojavljam veliko na angolskem radiu ali v drugih medijih.Obenem to ni nujno slabo, saj se tudi tisti galsbeniki, ki jih sam cenim ne pojavljajo veliko v medijih. Sam sem vedno na voljo za intervjuje. Moja želja je, nekega dne organizirati velik show, kjer bi nastopil z prijatelji, ki živijo tam in bi se tako predstavil širši javnosti. Zaenkrat s eta priložnost še ni pojavila, vendar se bo.

S: Tudi v Ljubljani imaš številne oboževalce. Kaj bi jim rekel?B: Hvala!

Dijana Pita Costa

Joao Pita Costa

Page 7: Sardinha 9 :: The Portuguese-Slovenian Culture Magazine

[ � ]7

SUSANA & KAJA EM JAZZ SUSANA IN KAJA NA JAZZU No final do mês de Março a Susana Santos Silva voltou ao Cankariev Dom, em Ljubljana, para tocar com a eslovena Kaja Draksler e com o trio Belga De Beren Gieren. A primeira vez que cá esteve foi com uma orquestra internacional de músicos de vários países europeus. Tocaram em Koper, Maribor, Krško e Velenja, com um primeiro concerto e residencia em Cerkno, onde se realiza anualmente um importante festival de jazz. A orquestra foi criada na altura em que a Eslovénia e Portugal tiveram presidência europeia conjunta, em 2007. Tocou com o Adam Lane no festival Lent, quando Maribor e Guimarães foram ambas capital da cultura em 2012. Foi na Casa da Musica, no Porto, que conheceu o trio belga De Beren Gieren com quem tocou agora, e há mesa do jantar equanto estavam a comer peixe grelhado, conversa puxa conversa e eis que sai a capa do disco The Detour Fish, gravado em Ljubljana. Fez com eles uma residência num moinho em Gent, na Belgica, aproveitando o rio, as montanhas e todas as fantásticas atmosferas circundantes como inspiração. Era muito pequena quando começou com o trompete. O avô tocava trompete e ensinou os netos todos a tocar. Tocou o primeiro concerto com a banda, no mercado Ferreira Borges, no Porto, acabada de fazer 8 anos, e foi a partir dai que começou a sua carreira. Para quem está a aprender o instrumento aconselha: “é preciso paciência e perseverança e a respiração é uma das coisas mais importantes”. Vai lançar o novo album com Kaja Draksler, que está já acabado de gravar, e que foi parcialmente apresentado aqui. A colaboração funciona bem, e entendem-se bem. A Susana confessou-nos ainda que adora ljubljana e a Eslovénia em geral. Que tem “alta vibe” e é muito bonita. Para alem de “hvala” sabe dizer “dobro

jutro”, “dober tek”, “gremo”. Diz que um da destes vai começar a aprender esloveno. Será talvez das poucos portugueses que comeu bacalhau da Noruega pescado por ela. E foram dois. Obrigado Susana.

Konec marca je Susana Santos Silva ponovno nastopila v Cankarjevm domu v Ljubljani, skupaj z slovensko Kajo Draksler in belgijskim triom De Beren Gieren. Susana pravi, da je prvič obiskala Slovenijo skupaj z mednarodnim orkestrom, ki je

nastopil v Kopru, Mariboru, Krškem, Velenju in Cerknem (ki organizira pomemben

jazz festival Jazz Cerkno). Orkester je nastal leta 2007, ko sta obe, Slovenija in Portugalska predsedovali

evropski uniji. Leta 2012, ko sta Maribor in Guimaraes bili evropski

prestolnici kulture,pa je Susana je nastopila z Adamom Lane-om na festivalu Lent, v Mariboru.

Belgijski trio je spoznala v Portu, v Hiši glasbe. Beseda je dala besedo, in kaj hitro so skupaj v Ljubljani posneli ploščo The Detour Fish. Susana je trobento začela igrati še kot majhna deklica. Naučil jo je dedek. Prvi koncert je imela v Portu, na tržnici Ferreira Borges. Komur se uči igranja na inštrument, bi svetovala: ''najpomembnejši so potrpljenje, vztrajnost in dihanje’'. Tik pred izidom je novi album, ki ga je pripravila skupaj s Kajo Draksler, in ga je že delno predstavila v Sloveniji. Naveza oz. sodelovanje s Kajo deluje zelo dobro. Susani sta tako Ljubljana, kot Slovenija, zelo všeč, še posebej atmosfera. Tudi že pozna nekaj slovenskih besed, na primer hvala, dobro jutro, dober tekl, gremo. Morda pa se bo v prihodnosti pričela zares učiti slovensko. Susani se zahvaljujemo za njen čas in prijaznost! Joao Pita Costa

Page 8: Sardinha 9 :: The Portuguese-Slovenian Culture Magazine

[ � ]8

56 Ljubljana Jazz Festival 1-4 de Julho de 2015

Este ano o Festival de Jazz de Liubliana será apresentado em 4 dias, 19 concertos por artistas de 19 países; 3 estreias mundiais; guitarra, foco orquestral e Flamengo-belga; 75-aniversário de Ulmer James Sangue; Reunião da Europe Jazz Network e animacao em vários locais em Liubliana.Este ano vêm S ly & Robbie com Nils Petter Molvær, James Ulmer Sangue, Terje Rypdal e Big Band RTV Slovenia, Fire! Orchestra, Diogo Nogueira & Hamilton de Holanda Bossa Negra e a estreia mundial de Craig Taborn / Mats Gustafsson ...Todos os que nunca foiram ao Ljubljana Jazz Festival são convidados a dizer "para mim é a primeira vez”, o festival vai oferecer 150 bilhetes gratuitos para o primeiro dia do festival.A novidade deste ano durante o 56º Festival Ljubljana Jazz também vai ser o Jazz Quarter. A praceta do Jazz estará ativa de 2. junho a 5. julho na passagem subterrânea de Maxi. Durante todo o mês será pontuada por apresentações musicais, oficinas infantis e outros eventos. A 4 de Julho a praceta será concluída no Parque do Conselho da Europa, feira de segunda mão e Jazz brunch.O festival oferece um bom programa acompanhante: exposições, filmes, haverá bandas de jazz da escola, e além disso, será organizada uma série de workshops para crianças e jovens.

56. Jazz festival Ljubljana 1-4 Julij 2015

Letošnji jazz festival Ljubljana bo v 4 dneh predstavil 19 koncertov z izvajalci iz 19 držav; 3 svetovne premiere; kitarski, orkestrski in flamsko-belgijski fokus; 75-letnico Jamesa Blooda Ulmerja; sestanek predsedstva Europe Jazz Network in živahno festivalsko druženje na različnih prizoriščih po Ljubljani.

Pridejo Sly & Robbie meet Nils Petter Molvaer, James Blood Ulmer, Terje Rypdal in Big Band RTV Slovenija, Fire! Orchestra, Diogo Nogueira & Hamilton de Holanda Bossa Negra in svetovna premiera C r a i g T a b o r n / M a t s Gustafsson ...

Vse, ki se jazz festivala Ljubljana še niste udeležili vabimo k nagradni akciji » Z a m e j e p r v ič « : 1 5 0 brezplačnih vstopnic za prvi festivalski dan.

Novost letošnjega 56. jazz festivala Ljubljana bo tudi Jazz četrt. Četrt bo živela od 2. junija do 5.julija v podhodu Maxija, ves mesec pa se bodo vrstili glasbeni nastopi, otroške delavnice in drugi dogodki. 4.julija se bo zaključila z Jazzom v Parku sveta Evrope, z bolšjim jazz sejmom in jazz brunchem.

Ob koncertih festival ponuja še bogat spremlejvalni program: razstavi (Mala galerija CD, NLB Galerija Avla), film (Kosovelova dvorana), nastopile bodo šolske jazz zasedbe, poleg tega pa se bodo zvrstile številne delavnice za otroke in mladino.

MAIS JAZZ EM PORTUGUÊS ŠE VEČ JAZZA V PORTUGALŠČINI

Dijana Pita Costa

Page 9: Sardinha 9 :: The Portuguese-Slovenian Culture Magazine

[ � ]9

ARTEIS

KRA

BELIČA

NSK

A

A Iskra é uma pintora da Macedónia que vive desde 2004 em Ljubljana. Passou pela Faculdade de Belas Artes em Skopje e especializou-se em Pintura na Academia de Arte de Sofia, na Bulgaria, com Andrej Daniel. Entre 2009 e 2012 foi presidente da sociedade creativa Studio osem e diretora de arte da galeria TukadMUNGA, em Ljubljana. Participou em várias exposições individuais e colectivas - das quais se destaca a exposição no castelo de Ljubljana em 2011 - workshops, performances, residências e outros eventos, na Eslovénia, Macedónia, Bulgária, Indonésia, Portugal, Kosovo, etc. Atalmente trabalha entre Ljubljana e Skopje. Se quiser saber mais, visite sites.google.com/site/belicanskaiskra/.

Iskra je makedonska slikarka, ki od leta 2004 živi v Ljubljani. Študirala je na Fakulteti za likovno umetnost v Skopju in slikarstvo na Likovni akademiji v Sofiji, v Bolgariji, pri Andreju Danielu. Med leti 2009 in 2012 je bila predsednica ustvarjalnega društva Studio OSEM in umetniška direktorica Galerije TukadMunga v Ljubljani. Sodelovala je na več samostojnih in skupinskih razstavah - od teh izstopa razstava na Ljubljanskem gradu v letu 2011 - delavnicah, predstavah, rezidencah in drugih dogodkih v Sloveniji, Makedoniji, Bolgariji, v Indoneziji, na Portugalskem, na Kosovu, itd. Trenutno deluje med Ljubljano in Skopjem. Za več informacij obiščite:sites.google.com/site/belicanskaiskra/.

UMETNOST

Page 10: Sardinha 9 :: The Portuguese-Slovenian Culture Magazine

[ � ]10

RECEITA SABIA QUE ? Ingredientes:- 1 kg de sardinhas inteiras, sem cabeça, sem escamas e sem vísceras- 3 cebolas médias cortadas em rodelas- 5 dentes de alho picados ou em lâminas- 3 tomates maduros sem pele, cortados em rodelas finas- 1 limão- ½ copo de vinho branco seco- ½ copo de vinagre de vinho branco- 1 colher sopa de orégano- 1 colher sopa de folhas de louro- ½ xícara chá de cheiro verde picado- 1 colher sobremesa de sal- 1 copo de azeite

Temperar as sardinhas depois de limpas e lavadas com sal e o caldo do limão. Misturar as cebolas fatiadas com o alho, os tomates, o cheiro verde, o oregão e o louro. Colocar um pouco de azeite no fundo de uma panela de pressão, fazer camadas alternadas de sardinhas e temperos. Por cima de tudo regar com vinho branco, com o vinagre, e o restante do azeite. Tapar a panela e levar ao fogo, quando começar a chiar, deixar por 25 minutos, desligar e esperar esfriar totalmente. Destapar a panela, somente depois de fria e retirar cuidadosamente as sardinhas.

Sestavine:- 1kg očiščenih sardin (brez glav)-3 čebule narezane na rezine-5 strokov česna, strtega ali narezanega na kosmiče-3 zreli paradižniki, olupljeni in narezani na fine rezine-1 limona-1/2 kozarca belega vina- 1/2 kozarca belega kisa- 1 žlička origana- 1 žlička lovorovih listov- 1/2 žličke narezanega petršilja- 1 žlica soli- 1 kozarec olja

Priprava:

Sardine očistite in umijte in jih natrite z soljo in limoninim sokom. Ločeno zmešajte narezane čebulo, česen, paradižnike, petršilj, origano in lovor. V pekač naložite po plasteh sardine in začimbe. Po vrhu prelijete belo vino in kis in preostanek olja.Pečite 25 minut, in nato pustite da se ohladi. Ohlajene sardine preložite na krožnik in si postrezite.

pt.petitchef.com

O idioma português é falado por cerca de 230 milhões de pessoas em todo o mundo (falantes nativos incl. 210), e é a língua oficial de 9 países. É muito próximo da língua galega, falada no noroes te da Espanha . Quase 12% dos habitantes do Luxemburgo e 3% das pessoas em França são de descendência Portuguesa. P a r i s t e m a m a i o r comunidade Portuguesa fora de Portugal e é a segunda maior c idade Por tuguesa depo is de Lisboa com base no número

STE VEDELI ? Portugalski jezik govori približno 230 milijonov ljudi po vsem svetu (vključno z rojenimi govorci pa 210M) in je uradni jezik v 9 državah. Z e l o j e p o d o b e n galicijskemu jeziku, ki ga govorijo v severozahodni Š p a n i j i . S k o r a j 1 2 % prebivalcev Luksemburga in 3% prebivalcev Francije je portugalskega porekla. V P a r i z u j e n a j v e č j a portugalska skupnosti zunaj P o r t u g a l s k e i n d r u g o največje portugalsko mesto po Lizboni.

sardinhas à escabeche

Page 11: Sardinha 9 :: The Portuguese-Slovenian Culture Magazine

[ � ]11

GRAD KAMEN, BEGUNJEFOTO: JOSÉ CORTES SIMÕES